Zakaj so Slovani tako neenotni?

Kljub genetskim vezem so spori med različnimi slovanskimi narodi še kako vroči

Irina Baranova
Rusi spadajo med Slovane, ki so največja etnično-jezikovna skupina v Evropi. Toda panslavizem ni v porastu in Slovani danes ne čutijo močnih skupnih vezi s svojimi slovanskimi »bratranci«. Vzroki?

Kaj pomeni biti Slovan? Težko je točno odgovoriti na vprašanje. Skupina vključuje različne narode in etnične skupine, od 300 do 350 milijonov ljudi. Slovani poseljujejo območja od Nemčije do Kazahstana in vse do Daljnega vzhoda Rusije. Temu dodajmo še migrante, pa lahko pridemo do zaključka, da Slovana najdemo v vsakem delu sveta. Težko obdržijo dosti skupnega, ko so raztreseni na tako velikem območju.

Vseeno je nekaj možnosti za iskanje skupnega. En primer je dokaj šaljiva spletna stran Slavorum, ki med objavami o zapletenosti in kapricah slovanstva v memih navaja naslednje »slovanske zapovedi«: ljubeči, ampak s hrano obsedeni starejši sorodniki (mama se pritožuje, da ste presuhi tudi takrat, ko imate 15 kg več od najvišje sprejemljive teže), dovzetnost za alkohol (tvoja 15-letna sestra spije več od vsakega Američana) itd. Če ste pravi Slovan, se boste tudi obvezno sezuli, ko boste prišli k nekomu na obisk.

Ampak nečesa pa ne moremo pripisati Slovanom: enotnosti, ideje, da so si vsi Slovani enaki in bi morali vedno drug drugega imeti radi. Slovanska zgodovina priča o nasprotnem. Zakaj?

Od Prage do Vladivostoka

Dekleta z otroki med folklornim festivalom Rusal v Belorusiji

Potrebno je razumeti, kako daleč so se razširili Slovani. Zgodovinarji v glavnem pravijo, da izvirajo z relativno majhnega območja med rekama Laba in Odra na zahodu in rekama Dnepr in Dnjestr na vzhodu. Sedaj zasedajo celotno vzhodno Evropo in severno Azijo (Rusi).

Slovani se delijo na Zahodne Slovane (Čehi, Kašubi, Moravci, Poljaki, Šlezijci, Slovaki in Lužiški Srbi), Južne Slovane (Bošnjaki, Bolgari, Hrvati, Makedonci, Črnogorci, Srbi in Slovenci) in Vzhodne Slovane (Belorusi, Rusi in Ukrajinci).

Prostovoljca med svetovnim prvenstvom v nogometu 2018 poleg zidu z zastavama Rusije in Srbije ter sporočilom »Rusi in Srbi bratje za vedno!«, Kaliningrad, Rusija

V jezikovnem smislu imajo skupno dediščino. Raziskovalec Oleg Balanovski z Inštituta za splošno genetiko Vavilova izpostavlja: »Slovani govorijo jezike, ki vsi izhajajo iz praslovanščine.« Gre torej za skupne jezikovne korenine. Ampak tu se stvari tudi končajo.

Težavna zgodovina

Čehi protestirajo proti sovjetski invaziji na Čehoslovaško konec 60. let 20. stoletja. Takšni dogodki vsekakor niso krepili enotnosti med Slovani.

»Nekoč so bili Slovani ena etnična skupina, sedaj so že mnoga stoletja samo še pripadniki iste jezikovne družine. Slovanska rasa, slovanska politična enotnost ali specifična slovanska kultura ne obstajajo. Niti slovanskega jezika nimamo, samo določene sorodnosti med posameznimi slovanskimi jeziki,« razlaga arheolog Leo Klejn v članku, ki zavrača idejo o kakšni »skupni slovanski DNK«.

Težko bi si zamislili politično enotnost Slovanov, ko so slovanski narodi imeli toliko konfliktov in bili med seboj vedno znova v vojni. Rusko-poljski odnosi so na primer načeti zaradi treh delitev Poljsko-litovske kneževine med Rusijo, Avstro-Ogrsko in Prusijo v 18. stoletju, ko je bila Poljska brez suverene države 123 let. Potem temu dodajmo še sovjetsko poljsko vojno 1919-1921, razdelitev Poljske med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo leta 1939 … pa razumemo, zakaj so Poljaki tako jezni, če jih po pomoti zamenjamo za Ruse, čeprav so jim po videzu in genetiki podobni. Bližje so Rusom samo še Belorusi in Ukrajinci.

Seveda Rusija ni edina slovanska država, ki bi imela zapletene odnose s slovanskimi sosedi. Takoj pridejo na misel zlasti narodi nekdanje Jugoslavije, še posebej Bošnjaki, Hrvati in Srbi, ki so bili še pred dobrima dvema desetletjema, v 90. letih, v krvavih vojnah po razpadu Jugoslavije. Zdi se, da so vedno največje napetosti v odnosih med sosednjimi državami, ne glede na jezikovno in genetsko bližino.

Poskusi združevanja Slovanov

Alfons Mucha (Češka): Apoteoza zgodovine Slovanov (naslikano leta 1929). Mucha je lahko le sanjal o enotnosti Slovanov in od takrat se ni kaj dosti spremenilo.

Po drugi strani so obstajali posamezniki, ki so poskušali preseči razlike med Slovani in jih spraviti skupaj. Panslavizem je bil priljubljeno ideološko gibanje konec 18. in v začetku 19. stoletja, ko so slovanski narodi iskali samostojnost v Avstro-Ogrski in Osmanskem cesarstvu ter slavili idejo o povezanem slovanskem svetu.

Tudi v Rusiji 19. stoletja so mnogi to poslanstvo podpirali, med drugim slavni pisatelj in domoljub Fjodor Dostojevski. »Rusija ne sme izdati velike ideje, ki ji je tako zvesto sledila in ji sledi še danes. Ta ideja je enotnost vseh Slovanov. Ne s prevlado ali nasiljem, ampak v dobrobit človeštva,« je pisal Dostojevski v svojem dnevniku leta 1877, ko se je Rusija borila proti Osmanskemu cesarstvu ob boku z balkanskimi Slovani. Takrat je vojna prinesla neodvisnost Bolgarije in večje ozemlje za Srbijo.

Praški kongres Slovanov, 1848

Slovansko gibanje je bilo takrat resna stvar. Od leta 1848, ko je Praga gostila prvi vseslovanski kongres, je imel panslavizem svojo zastavo (bela-modra-rdeča so barve, ki jih še danes vidimo na številnih slovanskih zastavah) in himno (»Hej, Slovani!«, pozneje tudi himna nekaterih slovanskih držav, npr. Jugoslavije). V Rusiji so slovanofili predstavljali resen tok politične misli: oni so zavračali prozahodne nazore in verjeli, tako kot Dostojevski, da mora Rusija voditi slovanski svet, ki bo izpričeval pravo krščanstvo in nasprotoval moralno nazadujoči Evropi.

Zgodovina je pokazala, da se to ni zgodilo, zmagala so politična nasprotja. Prva svetovna vojna in revoluciji leta 1917 sta spremenili Rusijo v socialistično državo in slovanstvo ni več igralo ključne vloge v prihodnjem zgodovinskem dogajanju. Slovani še danes ostajajo politično razdeljeni. Ampak to ni ovira, da ne bi bili običajni ljudje slovanskih narodov drug do drugega prijateljski in gostoljubni na osebni ravni.

Preberite še:

Panslavizem in slovanska vzajemnost med Slovenci

Ena »besedica« o Slovanih

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke