28-letna Nadežda Artes je bila vodja razvoja projektov v arhitekturnem biroju. Živela je v samem centru Sankt Peterburga in bila nora na glasne zabave.
»Takrat sem mislila, da je življenje samo v Sankt Peterburgu. Tu se ljudje vozijo z luksuznimi avti, žurajo v šik klubih, lepe punce so imele visoke pete. Hotela sem živeti takšno življenje. Dokler se nisem enkrat začela spraševati, kaj koristnega bom pustila za seboj, in nisem našla odgovora. Zazdelo se mi je, da sem padla v globoko krizo,« pripoveduje Nadežda.
Leta 2017 se je na avtocesti znašla v prometni nesreči. »Čudežno sem preživela. Šla sem iz avta, poklicala v pisarno in sporočila, da me ne bo več nazaj.«
»Potem sem se spomnila na svoje otroštvo na vasi, ko se mi je vse zdelo tako resnično, tako pomembno. Začela sem se zavedati, kako ne vem nič o današnjem življenju na podeželju. Odločila sem se, da obiščem različne vasi in jih spoznam.«
Najprej je samo potovala in opazovala, kako živijo ljudje po različnih regijah. A nato je Nadežda dobila idejo, da bi pripravila nekaj socialnih projektov v podeželskih okoljih. V Ivanovski regiji je prispevala k izboljšanju glavnega trga, nakar je preživela pol leta v starem mestu Suzdal na slavnem Zlatem prstanu in tam razvijala koncept lokalne kmetije.
Pred 18 meseci (marec 2018, op. ur.) jo je usoda pripeljala v vas Peniki, ki je oddaljen eno uro vožnje od Sankt Peterburga. Sprehajala se je naokoli s prijatelji, ko je opazila nagnusno smetišče in se odločila, da organizira čistilno akcijo.
Da bi privabila prostovoljce iz mestnih okolij, je Nadežda povabila trendi fotografa iz Sankt Peterburga, da naredi ustvarjalne fotografije nje in njenih prijateljev v kopalkah s podeželskim odlagališčem v ozadju. Serija fotografij je naletela na širok odziv na družbenih omrežjih in spodbudila domačine, da se pridružijo čistilni akciji. Takšne akcije so potem postale stalnica. »Sedaj pomagamo čistiti gozd, razvrščati smeti in vse, kar se da, odpeljemo v obrat na recikliranje.«
Pozneje se je na tem območju lotila drugih projektov. V tamkajšnjem kulturnem domu je organizirala »Podeželsko predavalnico«. »Nedavno je prišlo sem nekaj arhitektov, ki so imeli delavnice za otroke, ena učiteljica je prišla učit hitro branje, na obisk je prišel zdravnik, ki je govoril o preventivi proti srčni kapi. Teme so zelo različne, vsi predavatelji pa ponudijo svoje znanje popolnoma zastonj!«
V vasi Peniki živi okoli 1.500 ljudi, večinoma starejši. Nekateri so nekoč delali v sovhozih (sovjetske državne kmetije), ki so danes zaprti, drugi pa v ribarnicah ob Finskem zalivu. Mladina sem prihaja le poleti, ko preživlja prosti čas s sorodniki.
Domačini so bili sprva zelo sumničavi do Nadeždinih ustvarjalnih dejavnosti. »Težko se je bilo pogajati z domačini in vaško upravo, a so ljudje na koncu verjeli, da delamo dobre stvari.«
Sedaj se pogovarjajo vsak dan: »Na poti v trgovino srečaš polovico domačinov. Tukaj se ne pogovarjamo na spletu v klepetalnikih, vse poteka 'offline' in v resničnosti.«
A vendar Nadežda na Instagramu vodi priljubljen blog pod imenom Selo moe (Moja vas). V njem piše o vseh svojih pobudah.
Nadežda se je skupaj z domačini odločila, da oživijo pridelavo jagodičevja. Kmetijskega izziva so se lotili na moderen način: s kmeti je posnela videe in začela crowdfunding kampanjo za zbiranje prispevkov.
Potreben denar za sadike – 100.000 rubljev (1.400 €) – jim je uspelo zbrati že v dveh tednih. »Upam, da bo mogoče že prihodnje leto kupiti naše prve marmelade in pastile, na primer v našem lokalnem muzeju. Hočem, da ljudje verjamejo, da podeželje potrebujemo,« razlaga Nadežda.
Nadežda je sprva obiskala vas Peniki vsak konec tedna, dokler se ni poleti odločila, da se tja preseli za stalno. Živi v hiši pri fantovih starših in trenutno išče ločeno hišo v soseski, v kateri bi organizirala stanovanjsko skupnost. »Mnogi prebivalci mest bi se radi izselili iz mesta. Mi hočemo ustvariti nekakšna skupna stanovanja, ki so osredotočena na različne projekte in omogočajo razvoj podeželja.«
Sedaj hodi v mesto samo še zaradi srečanj s prijatelji ali službe, saj tudi sedaj dela kot samostojna urejevalka vsebin, ker projekti na podeželju še ne prinašajo dobička. Toda vasi ne namerava zapustiti.
»Bežala sem od podeželja, a me je vzelo nazaj. Seveda se moram vsakič ukvarjati s problemi v hiši. Pogosto imamo težave z elektriko, internetom, straniščem in tako dalje. Ampak sem se pripravljena soočiti z vsem tem, ker vidim več plusov v takšnem načinu življenja!«
Pripročamo še članek: Tole ni fotomontaža! Neverjetni prizori iz ruskih vasi