Umrl je sovjetski kozmonavt Aleksej Leonov

Pavel Bednyakov/Xinhua/Global Look Press
Sovjetski kozmonavt Aleksej Leonov, prvi človek, ki je odšel v odprto vesolje, je umrl v 86. letu svojega življenja. Poleg prvega vesoljskega sprehoda se je lahko pohvalil tudi z drugimi velikimi dosežki.

»Žal je temu res tako,« je po poročanju agencije RIA Novosti komentiral tiskovni predstavnik Centra za usposabljanje kozmonavtov Gagarina, ki je sporočil tole novico, medtem ko kozmonavtova žena dogodka ne želi komentirati, saj »sedaj ni primeren čas«.

Po besedah vira ruske agencije, ki se pozna z ljudmi iz njegovega ožjega kroga, je imel Leonov v zadnjem času precejšnje zdravstvene težave. V začetku februarja je prestal operacijo na prstih na nogi zaradi diabetesa, od takrat je bil stalno po bolnišnicah.

Aleksej Leonov se je rodil 30. maja 1934 v vasi Listvjanka v današnji Kemerovski regiji. Zaključil je 10. Vojaško letalsko šalo za primarno učenje pilotov in Čugučevsko vojaško letalsko akademijo za pilote, nakar so ga leta 1960 uvrstili v prve vrste sovjetskih kozmonavtov.

Svoj prvi vesoljski polet je izvedel marca 1965, ko je bil drugi pilot ladje Voshod-2, ki ji je poveljeval Pavel Beljajev. Prav med tem poletom je izpeljal prvi sprehod človeka v odprtem vesolju v zgodovini, ki je trajal 12 minut. Med vračanjem je sicer kozmonavt zašel v težave, saj se mu je napihnil skafander, zato je moral odpreti ventile in sprostiti pritisk ter, v nasprotju s protokolom, zlesti skozi odprtino z glavo naprej namesto z nogami.

Kozmonavt Aleksej Leonov leta 1974

Tudi v prihodnjih letih je bil Aleksej Leonov med smetano sovjetske kozmonavtike. Konec 60-ih se je pripravljal za polet na Luno in če bi Sovjeti prehiteli Američane tudi v tej etapi vesoljske tekme, bi bil bržkone prav on prvi človek na Zemljinem naravnem satelitu.

Pokojni kozmonavt bi moral biti tudi član posadke prve orbitalne postaje Saljut, a so zaradi bolezni kolega Valerija Kolbasova v vesolje na koncu poslali rezervno trojko kozmonavtov – ti so nato med vračanjem na Zemljo umrli zaradi razpada naprave Sojuz 11. Je pa zato julija 1975 sodeloval v znamenitem programu Sojuz – Apolon, pri prvi združitvi sovjetske in ameriške vesoljske ladje v zgodovini.

V letih 1970-1991 je bil namestnik vodje Centra za usposabljanje kozmonavtov. Je tudi doktor tehničnih znanosti, avtor štirih izumov in več deset znanstvenih del, dvakratni Heroj Sovjetske zveze, nagrajen z mnogimi odlikovanji in medaljami, pa tudi, mimogrede, priznanjem za umetniško delo.

Od legendarnega kozmonavta se bo javnost poslovila 15. oktobra na Mitiščinskem vojaškem spominskem pokopališču.

Priporočamo tudi:

Valerij Bikovski: Legendarni kozmonavt, ki mu breztežnost ni prišla do živega

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke