Sedem znamenitih levoročnih Rusov

Mehdi Taamallah/Global Look Press
Na seznamu se med drugim znajdejo pisatelj, fiziolog, športnica in znanstvenik. Ali to govori v prid mitu o genialnosti levičarjev?

Obstaja razširjeno prepričanje, da imajo tisti, ki pišejo z levo roko, bolj razvito desno stran možganov, ki naj bi bila domnevno odgovorna za »ustvarjalnost«, za razliko od levega dela, kjer naj bi prevladovala »logika«. A ta hipoteza ne pije vode, vsaj sodeč po temu, kar vemo o možganih do zdaj. Ljudje za vsakdanje delovanje uporabljamo obe možganski polovici, neznanka ostaja samo to, v kolikšnem razmerju. Prav tako ne vemo, ali ima to, da nekateri pišejo z levo roko, kakršenkoli vpliv na njihove umetniške sposobnosti.

Med 8 in 15 odstotkov ljudi je levičarjev in zaradi te posebnosti so bili v mnogih kulturah zaznamovani v negativnem smislu. Leva stran namreč marsikje velja za nečisto, kar se kaže tudi v jeziku: v latinščini sinister (levi) pomeni tudi »nepravilen« ali »zli«, v ruščini ljevij lahko pomeni »nekakovosten«, v stari angleščini je left ali lyft bil izraz za »slaboten, neroden, čuden« in tako naprej. Če je kdo pri rokovanju iztegnil levo roko, je to veljalo najmanj za neprimerno gesto, včasih pa celo za žalitev. Tudi v Rusiji odnos do levičarjev ni bil bistveno drugačen kot v drugih kulturah. Peter I. je na primer levičarjem prepovedal biti v vlogi prič na sodiščih. Car je očitno delil splošno mnenje družbe v tistem času, da z levičarji upravlja sam hudič.

Negativen odnos do teh, ki so uporabljali levo, se je nadaljeval tudi v 20. stoletju. V zgodnji Sovjetski zvezi, kakor tudi po vsem svetu, so bili ljudje prepričani, da gre za nekakšno hibo. »V tistih časih je levoročnost veljala za sramotno. »Pri lepopisu sem dobival slabe ocene, ker z levo roko ni bilo dovoljeno pisati, z desno pa mi je šlo zelo slabo. Učiteljica me je pred vsemi tepla po rokah z ravnilom, zato da bi uporabljal desno ’’na pravilen način’’,« se spominja ruski igralec Viktor Suhorukov.

Šele v drugi polovici 20. stoletja se je svet odpovedal »prevzgoji« levičarjev in »zrcalni ljudje« so bili vključeni v splošne šolske programe, ki so jih zanje pač malo prilagodili. Med levičarji v Rusiji je bilo mnogo zanimivih ljudi, ki so se uveljavili na najrazličnejših področjih.

Lev Tolstoj

Veliki ruski pisatelj Lev Tolstoj (1828-1910) je bil obojeročen, kar pomeni, da je enako dobro uporabljal obe roki. Nobenih dokazov ne obstaja, da bi ga v otroštvu skušali »popravljati«, se je pa na drugi strani ohranilo mnogo zapisov o tem, kako je vešče pisal tako z levo kot desno roko. V tabloidih iz tistega časa so zbijali šale na pisateljev račun, češ da je bil tako uspešen zato, ker je lahko preprosto vzel svinčnik v drugo roko, ko je ena postala utrujena.

Sicer ne obstaja nobenega slikovnega gradiva, ki bi dokazovalo, da je Tolstoj pisal z levo. Verjetno zato, ker je za pisanje uporabljal večinoma desno roko. Jedel je po drugi strani pretežno z levo, kakor se da razbrati iz njegovih spominov.

Marija Šarapova

Znamenita tenisačica Marija Šarapova (roj. 1987) je rojena levičarka in je z levo roko tudi začela svojo teniško kariero. Med 10. in 12. letom starosti je sicer zamenjala roko. »Sem levičarka po naravi. Mnogo stvari opravljam z levo. Pišem sicer z desno, а mečem in brcam z levo roko ali nogo,« je razkrila v nekem intervjuju. Tudi Šarapova velja za obojeročno osebo.

Gari Kasparov

Če naj bi pisanje z levo roko kazalo na neko ustvarjalnost in umetniški smisel pri ljudeh, kako si potem razlagati dejstvo, da je šahovski genij Gari Kasparov (roj. 1963) prav tako levičar? Gari je že od malega kazal velik talent za matematiko in šah, pri 22. letih pa je postal najmlajši svetovni prvak v zgodovini šahovskih tekmovanj. Kasparov je bil vedno sila temperamenten in znan po svoji paradoksalni taktiki, tako pri šahu kot v življenju na splošno.

Sergej Rahmaninov

Ali je lahko levičar tudi pianist? To vprašanje si zastavljajo nekateri starši, ki svoje levoročne otroke vpisujejo v glasbene šole. Resnično se zdi, kakor da je vsa pianistična šola narejena za desničarje. Tudi kitara je instrument za desnoročne, a po drugi strani imamo velike kitariste, kakršna sta bila Jimi Hendrix in Kurt Cobain, ki sta obračala strune in igrala z »levimi« kitarami.

Levičar je bil tudi slavni Sergej Rahmaninov (1873-1943), znan po svoji izjemni tehniki in razponu – s svojo ogromno dlanjo je zmogel naenkrat pritisniti na 12 belih tipk na klavirju (kar je približno enako dolžini papirja formata A4).

Po značaju je bil Rahmaninov težaven in pedanten človek, zelo rad je imel red in je neizmerno trpel, če je moral kdaj spreminjati svoje načrte. Po drugi strani je imel odlično koncentracijo in neverjeten glasbeni spomin – mojster si je bil sposoben zapomniti dolgo simfonično orkestralno izvedbo in jo v popolnosti ponoviti po samo nekajkratnem poslušanju.

Maja Pliseckaja

Tudi velika balerina Maja Pliseckaja (1925-2015) je bila levičarka in kot toliko drugih otrok v njenem času, deležna tudi »prevzgoje«. Zaradi tega je z levo roko opravljala vse razen pisanja. Poleg statusa zvezde v svetu plesa je bila med kolegi znana po svoji vztrajnosti: »Ne predajte se vse do samega konca. Celo totalitarni režimi so v preteklosti padali pod težo osredotočenosti, odločnosti in vztrajnosti. Moje zmage so se zmeraj opirale prav na te lastnosti. Značaj je tisti, ki kroji usodo,« je zapisala Pliseckaja v svoji avtobiografiji.

Nikolaj Leskov

Ruski pisatelj Nikolaj Leskov (1831-1895), ki je napisal eno od najbolj znanih del, ki se ukvarjajo z vprašanjem levoročnih ljudi z naslovom Zgodba o tulskem levičarju in o jekleni bolhi, je bil kakopak tudi sam levičar. Z levo roko je tako pisal kot jedel. Njegova povest, ki je izšla leta 1881, je postala tako razširjena med ljudmi, da je izraz »levša« (levičar) še v sodobnem ruskem okolju ostal označevalec za svojevrstnega genija, fraza »podkovati bolho« (kar v povesti počne glavni junak) pa izraz za nek tehnično izjemno zahteven podvig.

Ivan Pavlov

Veliki fiziolog Ivan Pavlov (1849-1936) je že v otroštvu ugotovil, da lahko določene stvari kot levičar počne enako dobro z levo in desno roko, na primer metati kij v igri gorodki. Pavlov je bil strasten privrženec te ruske igre. »Med igro poteka kompleksna koordinacija mišičnega gibanja, kar blagodejno vpliva na vse ostale funkcije organizma,« je trdil fiziolog. Med igro je Pavlov, kot vidimo, uporabljal obe roki. Ker je vse življenje razvijal desno roko, je sčasoma z njo upravljal enako dobro kot z levo.

Preberite še:

Pleša, lasje, pleša … Skrivno pravilo nasledstva ruskih vladarjev

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke