Kako in s čim služijo Rusi v Sloveniji?

Daria Mirošnikova
Relaksologinja, energopraktičarka, svetovalka za dojenje in rejec mačk – to je samo nekaj nenavadnih poklicev, s katerimi se ukvarjajo Rusi na slovenskem storitvenem trgu. Kako uspešni so ti strokovnjaki pri nas? O tem se je naša dopisnica pogovarjala z Darjo Mirošnikovo, ustanoviteljico spletnega projekta Rusko govoreča Slovenija, kjer rusko govoreča skupnost ponuja svoje storitve.

Darja, zaupajte nam, kako ste prišli na idejo ustanoviti skupnost rusko govorečih strokovnjakov v Sloveniji?

V Slovenijo sem se preselila pred tremi leti. Tukaj nisem poznala nikogar in sem se po preselitvi takoj začela ukvarjati z iskanjem prijateljev za otroka in zase. A vsake toliko so nastajali razni problemi: zdaj se je pokvaril avto, zdaj je bilo treba nujno najti varuško, potem je bilo treba najt kozmetičarko (tako dobro kot v Rusiji). Precej lažje se mi je bilo obrniti po pomoč k rojakom, a ni jih bilo tako lahko najti. Nato se mi je utrnila ideja – kako super bi bilo, če bi obstajal nek portal, na katerem bi bili zbrani vsi rusko govoreči strokovnjaki. Spoznala sem mnogo Rusov, Ukrajincev in drugih rusko govorečih priseljencev. Mnogi se ukvarjajo z zares zanimivimi dejavnostmi, mnogi so izjemni strokovnjaki, nekateri celo edinstveni na svojem področju, ki jih v Sloveniji prej sploh ni bilo! Kljub temu, da sem se že dobro naučila govoriti slovensko, mi je po rusko še vedno lažje komunicirati. Tako kot prej imamo občutek, da nas je mnogo, a da se nas nikjer ne vidi in »svoje« tako zlahka ne najdeš. Zato sem se odločila postaviti spletno stran o rusko govorečih strokovnjakih.

Komu je namenjen ta projekt?

Namenjen je podjetnikom, da lahko predstavijo svoje storitve, najdejo partnerje, pogodbenike, in strankam, da lahko pridejo do želenih storitev. Uporaben je tudi za rusko govoreče turiste, ki jim bo Slovenija s tem postala precej bolj udobna destinacija. Zase lahko naročujejo različne storitve v materinem jeziku. Saj vemo – jezikovna pregrada je za mnoge nepremostljiva ovira pri potovanju v tujino.

Dodaten bonus je v tem, da se vsi končno med sabo spoznamo! Ko gledam, kako povezane so druge diaspore, mi je bilo vedno žal, da so rusko govoreči tako izolirani.

Ali se soočate s težavami življenja v Sloveniji?

Seveda obstajajo tudi težave. Pogosto zna utrujati slovenska birokracija. A preselila sem se zavestno, z zavedanjem, zakaj to počnem, zato imam do težav filozofski odnos.

Ali opazite kakšne razlike v mentaliteti?

Seveda jih. Všeč mi je slovenska družabnost, še posebej v primerjavi z Moskvo. Hkrati pa, ne glede na prijaznost, pri nas na Gorenjskem bližnjih prijateljev ne najdeš kar tako. Slovenci so pogosto previdni pri sklepanju prijateljstev in se dolgo privajajo. Več bližnjih med domačini sem si pridobila že v prvem letu življenja v Sloveniji. A večina mojih prijateljev je še zmeraj iz kroga rusko govorečih priseljencev. Ti ne čakajo več let, da bi te sprejeli na obisk. Rusko prijateljstvo se mi zdi bolj odkrito in čustveno. Ko nam je človek simpatičen, se hitro zbližamo, začnemo skupaj preživljati čas, med sabo spoznamo otroke.

Katere so po vašem mnenju glavne razlike med rusko in slovensko mentaliteto?

Slovencem se nikamor ne mudi. So prijaznejši in bolj pripravljeni pomagati neznancu, niso sumničavi. Mi smo na začetku bolj previdni, a ko preskoči iskrica, se odnosi pospešeno zbližajo. Slovenci so bolj natančni, še posebej pri vzdrževanju reda. Kar se tiče inštrukcij, pa imajo velike probleme. Iz vidika priseljenke so te posebnosti priložnost vaditi potrpežljivost in pozornost. In potrpežljivosti je treba imeti mnogo.

Kako živi ruska skupnost v Ljubljani? S čim se ukvarjajo?

Ruska diaspora je na splošno dokaj nepovezana. Kar se tiče dejavnosti rusko govorečih Ljubljančanov, pa je slika zelo pestra. Tu so slikarji, fotografi, programerji, rejci mačk, avtomehaniki, pivovarji, uvozniki kave, vodiči, gradbeniki, poleg tega pa mnogi delajo preko spleta. Po zaslugi svojega projekta spoznavam mnogo novih ljudi in izvem za mnogo novih poklicev – na primer relaksolog je bil zame pravo odkritje.

Povejte nam nekaj o najbolj nenavadnih dejavnostih, s katerimi se ukvarjajo Rusi v Sloveniji. Imajo pred Slovenci kakšne prednosti, in če da, v čem?

Rusko govoreči priseljenci pogosto nudijo enake usluge kot Slovenci, a na drugem nivoju. Konkurenca je očitno neizbežna, biti je treba boljši od domačinov ali pa že na začetku prinesti visok standard od doma. Iz osebnih izkušenj lahko povem, da je za manikiro, k frizerju ali pa masko bolje stopiti do rusko govorečih deklet. Kar se tiče zavarovanja, se je bolje pogovoriti z »našim« strokovnjakom, saj on točno ve, kaj potrebuje priseljenec. Zelo zanimivi so mi ruski vodiči. Natalija Lapina iz Škofje Loke na primer nudi edinstveno storitev – naloge, ki združujejo zgodovinske podatke in privlačne raziskovalne igre. Z velikim zanimanjem sem izvedela za poklic relaksologa in ob prvi priložnosti bom odšla na seanso k Nataliji Kuznecovi iz Vrhnike. Izjemna slikarka Tatjana Danilova v Ljubljani nudi tečaje slikanja z epoksi smolo, tekočim akrilom in alkoholnimi tuši. V Ljubljani je tudi rejec ogromnih in prijaznih dolgodlakih mačk Maine Coon. Ksenija Volodina se ukvarja s svetovanjem dojenja in iz lastnih izkušenj vem, kako prav pride takšen strokovnjak mladim mamam. Tudi s psihološkimi težavami se lažje spopadaš v maternem jeziku. Na tem področju dela energopraktičarka Svetlana Kurnikova iz Ljubljane. Jevgenija Šatko pa ja napisala vadnico slovenskega jezika, prilagojeno posebej za rusko govoreče – kdo med Slovenci bi jih lahko na tem področju delal konkurenco?

Ali je popolna integracija Rusa v Sloveniji možna? Je ta potrebna, ali pa je pomembno ostati samosvoj, ohraniti kulturo, hoditi v pravoslavno cerkev itd.?

Popolna integracija je vprašanje osebne izbire. Zame je pomembno, da ostaneš, kar si. Rada imam svojo domovino Rusijo. Navdušena sem nad našo kulturo, našimi izjemnimi osebnostmi, lepoto naše narave ter živahnostjo in energijo naših rojakov. Hkrati imam rada Slovenijo, svoj novi dom. Ob zamenjavi države nisem nehala biti Rusinja, še vedno tudi govorim svoj materni jezik. Otroku želim predati vse najboljše, kar imamo, in naj prevzame najboljše od obeh kultur. Za priseljenca je pomembno, da spoštuje državo in njene prebivalce, kulturo in tradicijo ter pogled na svet. Nekaj prinesemo s sabo, drugo pa pridobimo v novem kraju. Posameznik mora tudi živeti v krogu ljudi, ki so pozitivno nastrojeni do njega, zato spoštujem lokalna pravila in sem pozorna na to, da ohranjam dobre odnose s Slovenci in upoštevam njihove posebnosti.

»Ali k vam prihajajo tudi Slovenci?« – to vprašanje sem zastavila neposredno ljudem, ki nudijo zgoraj naštete storitve, in iz odgovorov lahko naredim naslednji sklep: nezaupanje s strani domačinov kljub vsemu obstaja. Še posebej se to navezuje na frizerstvo in kozmetične storitve. Po pasemske mačke iz vzrejališča seveda zelo radi prihajajo. In to ni nobeno presenečenje, saj če ne bi bilo jezikovnih pregrad, določenih navad in narodnih tradicij, potem ne bi bilo t. i. »diaspor«. Kljub vsemu pa, če smo objektivni, ruske diaspore v klasičnem smislu v Sloveniji ni.

Preberite še: Kako nam je tam: Še en razlog za selitev Rusov v Slovenijo

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke