Skupina ljudi, starih med 30 in 90 let, se mirno pomika do bližnjega šotora nad luknjo v ledu. Oblečeni so le v tanka ogrinjala, okoli vratov imajo brisače. Svoje natikače pustijo v snegu in se po spolzkih lesenih stopničkah previdno spustijo v ledeno odprtino, kjer bodo preživeli naslednjih 10 minut.
Zaključno dejanje je potopitev celotnega telesa pod vodo z glavo vred. Izstop iz vode je prav tako počasen, nikomur se nikamor ne mudi. In enako velja tudi za obvezno drgnjenje v snegu po mrzli kopeli. Za marsikoga je že samo opazovanje tega rituala meditativna izkušnja. Baterije pametnih telefonov se v tem ekstremnem vremenu hitro vdajo, zato si je te trenutke treba dejansko zapomniti v živo. Ti prizori t. i. mrožev (kakor v Rusiji pogosto pravijo kopalcem v ledu) so nastali v jakutski vasi Čorapče, ki velja za enega najhladnejših krajev na svetu.
Republika Saha (ali Jakutija) je največja regija v Rusiji. Pravzaprav je tako ogromna, da je večja od katerekoli evropske ali afriške države. Dežela je znana po svojem »dvojnem hladu« - spodaj pod zemljo je 400 metrov debela ledena plast, zgoraj na površju pa se temperatura redno spusti pod -45 stopinj Celzija. V Sahi sta dva kraja, ki neprestano tekmujeta med sabo za naziv najhladnejše naseljene točke na Zemlji – Verhojansk in Ojmjakon.
Kraja se dajeta okoli desetinke stopinje gor ali dol, ki običajnemu obiskovalcu ne predstavlja bistvene razlike. Popotniki se vedno lahko nadejajo posebnega »jakutskega ognjemeta« (metanje v zrak vroče tekočine, kjer ta zmrzne in se v obliki ledenih kristalčkov vrne na tla) in obveznih sebkov z zmrznjenimi trepalnicami.
Profesionalni Osvajalci mraza pa stremijo k povsem drugačnim avanturam. To so ljudje, ki lovijo najnižje temperature na svetu. Ne samo zato, da bi jih izmerili, ampak za to da na lastni koži izvajajo znanstvene eksperimente, v katerih preizkušajo meje človeške vzdržljivosti. Gre za velik projekt, jaz pa sem dobila dovoljenje, da se jim pridružim na eni njihovih odprav.
Osvajalci v najhladnejšem delu leta (konec januarja) potujejo v jakutska nižavja, kjer se zadržuje hladen zrak. To zelo priljubljeno obdobje v Rusiji imenujejo »mraz razodetja«. Gre za tvegano pustolovščino. V območju je mnogo vremenskih postaj, do katerih se da priti samo z jelenjimi vpregami ali motornimi sanmi. Prva nagrada je izmeritev najhladnejše temperature v letu. Glede na podnebne spremembe, ki jih trenutno doživlja naš planet, je velika verjetnost, da bodo določene temperature izmerjene zadnjič.
Na njihovi poti v doline Jakutije se osvajalci po tradiciji zmeraj ustavijo v vasi Čorapče. Ko enkrat spoznaš Jakutijo in njeno kulturo, res začneš verjeti v duhove narave, ki prebivajo v zemlji, vodi in tajgi. Eno od najbolj čarobnih doživetij je opazovanje »mrožev«, kako izvajajo svojo stvar. In ta ni to, kar si predstavljate. Medtem ko se na zahodu Rusije ljudje kopajo v ledeni vodi za krepitev imunskega sistema, tukaj v Jakutiji ledene kopeli veljajo za način, kako se ogreti!
»Mroži« imajo več imen. Finci jim pravijo »tjulnji«, Severnoameričani pa »polarni medvedje«. Kakršnokoli oznako jim že nadenete, zmeraj je fascinantno opazovati, kako človek počne nekaj, kar navadno delajo samo arktične živali. Pri čemer tukaj gre za navadne ljudi in ne profesionalne športnike ali kaskaderje.
Vreme je tako ekstremno, da iz vode puhti para, ki pogosto tvori sloj ledu, katerega ga je treba prebiti. Prebivalci Čorapčeja tukaj naravnost uživajo! Ko je zunaj -30 stopinj Celzija, je v vodi prijetnih +4. To je prehodno stanje, v katerem voda še ni povsem zamrznila, a se tudi več ne obnaša čisto kot tekočina – delčki tekočega ledu prenehajo vdirati v membrane celic. Ta t. i. »biološka ničla« je zadnje stanje, v katerem lahko uspeva življenje. Pod to temperaturo pride v organizmu do stresne reakcije.
A jakutski »mroži« so umirjeni – pravzaprav uživajo v meditaciji, medtem ko so potopljeni pod ledom. »Kaj pravijo?« domačine vpraša eden od osvajalcev. A duhovnih improviziranih slavospevov mrazu se iz spoštovanja do svetosti obreda ne prevaja.
Ko po določenem času ustanovitelj lokalnega Kluba za zimsko plavanje zleze iz ledu, pogovor ponovno steče v ruščini. Od tu naprej se nadrealistična izkušnja samo še stopnjuje. Danes 90-letni Afanasij Dorofejev sedi v snežni drči in razlaga zgodbo o tem, kako je medicina obupala nad njim, ko je imel komaj 48 let. Zaradi množice dednih bolezni v njegovi družini mu zdravniki niso napovedovali dolgega življenja. Potem ko je pokopal svoje bližnje enega za drugim, se je odločil, da bo poskusil pretentati smrt in začel »mroževati«.
Zgodbo nadaljuje počasi v umirjenem tonu, medtem ko se odpravlja domov, oblečen samo v kopalke (medtem ko mi, oblečeni v popolno zimsko opremo, komaj čakamo, da pridemo spet na toplo). Afanasij pravzaprav ne rabi nikogar prepričevati. Njegova odlična drža, krepka postava, bister um in odsotnost bolezni, ki so navadno značilne za ljudi njegove starosti, govorijo sami zase. Afanasij je živ dokaz za to, da ekstremni mraz upočasnjuje staranje.
Afanasij si je sčasoma pridobil skupino zvestih privržencev. »Mroži« so se mu pridružili eden za drugim, vsak pa je za to imel svoje razloge. Jedro kluba zdaj šteje 12-20 članov – večina jih je iz vasi, prihajajo pa tudi novi prišleki iz drugih delov Jakutije. Tisti, ki svoj imunski sistem privajajo na vzdržljivost pred mrazom skozi vse leto, se lahko brez težav kopajo v ledeni vodi enkrat vsakih nekaj dni. Upoštevanje ritma in postopna priprava na temperaturne razlike zagotavljajo uspeh. Proces je lahko le postopen in vsak posameznik zanj potrebuje svoj čas. A nihče od »mrožev« te prakse ne dojema kot prostočasno aktivnost ali začasni izziv.
Afanasijevim navodilom sledijo do potankosti. On pozna zgodbo vsakega posameznika v klubu – nekateri so prišli, zato da bi se učili o krvnem obtoku kot alternativni zdravstveni praksi, drugi so se pridružili zato, da bi razširili zmožnosti svojega organizma.
Afanasij je enkrat pred mojimi očmi pod ledom preživel devet minut naenkrat. Začetniki se navadno ne potopijo za več kot 2-3 minute naenkrat. Iz vode se izstopi šele, ko da signal Afanasij – ne prej, ne kasneje. »On točno ve, kdaj je pravi trenutek,« pravijo. »Mrože« iz vasi Čorapče mnogi smatrajo za sekto, a v resnici gre za popolnoma odprto združbo ljudi z različnimi interesi, ki so zmeraj pripravljeni deliti svoje eksperimente z zunanjimi obiskovalci. Edina napaka, ki jo lahko storiš, je, da ugibaš o starosti osebe, ki s tabo deli svoje transformativne izkušnje. Vsi Afanasijevi privrženci bi lahko namreč zlahka lagali o svoji pravi starosti – nekateri izgledajo namreč po deset let mlajši, kot so v resnici.
»Kako je bilo prvič, vas je bilo kaj strah?« vprašam starejšega gospoda. »Mraz je samo zunaj, znotraj nam je v bistvu zelo toplo,« mi odvrne z nasmeškom in me povabi na čaj.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
