Nenormalna vročina v severnih regijah Jakutije lahko privede do motenj v ekosistemih, po drugi strani pa lahko tudi spremeni obseg živali in rastlin v pozitivno smer, poveča število njihovih vrst in biotsko raznovrstnost. Tako je možne posledice vročinskega vala ocenil glavni raziskovalec Inštituta za biološke težave zgornje plasti zemeljske skorje sibirskega oddelka Ruske akademije znanosti, direktor Mednarodnega znanstvenega in izobraževalnega centra za biogeokemijo in klimatologijo BEST Inštituta za naravoslovje severovzhodne zvezne univerze, doktor bioloških znanosti Trofim Maksimov, poročajo ruski mediji.
Po besedah Maksimova se zaradi segrevanja topi Arktični ocean in segrevajo površinske vode Tihega oceana. Zaradi tega se v toplih sezonah poveča število vzhodnih zračnih tokov. Trenutno nad Jakutijo narašča koncentracija toplogrednih plinov, zato se povečuje število gozdnih požarov in povzroča taljenje večne zmrzali. Segrevanje vpliva tudi na življenje prebivalcev, pravi Maksimov. Ni izključil, da se lahko v zgornjih plasteh zemeljske skorje začnejo t.i. "zombi požari" (požari, ki jih je nemogoče pogasiti, saj se dogajajo pod zemljo), ki lahko gorijo vso arktično zimo.
Dmitrij Strelecki, profesor ameriške univerze George Washington je že pred časom dejal, da lahko taljenje permafrosta na Arktiki do leta 2050 povzroči Rusiji 250 milijard dolarjev izgube. Znesek škode je seštevek stroškov hiš, cevovodov in infrastrukture, ki jih lahko uniči ali deformira degradacija zamrznjenih tal. Znanstveniki so pri svojih izračunih upoštevali podnebne spremembe, vdiranje tal med taljenjem in izgubo njihove nosilne sposobnosti zaradi segrevanja permafrosta.
Preberite še: Zaprepadeni meteorologi: Ruska Arktika se praži pri 38 stopinjah
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
