Vremja: Zgodba o najbolj priljubljenih poročilih v Rusiji

Razvoj »Osrednje televizije« (rus. Central'noje televidenie), ki jo je ustanovil sovjetski Gostelradio (Državni komite za televizijo in radio), je bil neverjetno hiter navkljub slabo razviti tehnologiji, in tako je do konca 60. let 20. stoletja že imela štiri kanale.

A še vedno je obstajala težava v zvezi s sporočanjem novic. Sovjetska televizija je gledalcem nudila samo kratke bloke z novicami in tedensko informativno oddajo »Štafeta novic« (Estafeta novostej), ki ji je počasi padala priljubljenost.

Vremja, 1976

TASS

Toda vse se je spremenilo s koncem leta 1967. Štirje delavci Gosteleradia (odgovorni direktor Aleksej Petročenko, analitičarka Irina Kazakova in urednika Leonid Zolotarevski in Levan Dzaridze) so se sestali v televizijskem središču Šabolovski (na ulici Šabolovka v Moskvi), da bi ustvarili novo celostno informativno televizijsko oddajo, ki bi zamenjala kratke novičarske bloke.

Razdelali so nov format in izbrali ime, kar sploh ni bilo tako lahko. Leonid Zolotarevski se je spominjal: »Na desetine variant, ena slabša od druge, letele so kot streli, ko je Petrovič [Aleksej Petročenko] naenkrat izstrelil: 'Vremja!' [Čas!].« Gosteleradio je ta predlog sprejel.

Vremja je prvič šla v živo 1. januarja 1968, zato je ta datum veljal za rojstni dan oddaje. Najprej je samo napovedovalec v živo bral poročila eno za drugo. Za uvodno špico je bila izbrana kompozicija Georgija Svidorova »Čas, naprej!« (Vremja, vpered!). V resnici jo je slavni skladatelj napisal za film z istim imenom, ki ga je režiral Mihail Schweitzer, vendar so gledalci suito hitro začeli povezovati z oddajo Vremja.

Igor Kirillov in Nonna Bodrova

A.Agejev/Sputnik

V začetku 70-ih se je informativni program preoblikoval. Vsa produkcija se je preselila v televizijsko središče Ostankino (Ulica Akademika Koroljova v Moskvi). Tedaj je glavni urednik programa postal Jurij Letunov, ustanovitelj radijske postaje Majak (»Svetilnik«), ki se je odločil format izboljšati. Od takrat sta program vodila dva voditelja, moški in ženska, ki sta se izmenjevala pri branju novic. Skozi čas so se voditelji tudi menjali, v tej vlogi so denimo nastopili Igor Kirillov, Viktor Kočergin, Jevgenij Balašov, Anna Šatilova, Nonna Bodrova, Galina Zimenkova in drugi.

Vremja je nudila vpogled v dogajanje na področju politike, gospodarstva, kulture, športa, pa tudi nekatere izbrane dogodke iz življenja v tujini. Od leta 1971 je vključevala vremensko napoved, leta 1972 pa je bilo sprejeto, da mora biti oddaja na sporedu ob 21. uri. Pred tem za to oddajo ni bilo fiksnega termina na sporedu. Termin so spremenili samo za spremljavo ognjemeta ob dnevu zmage in nekaterih športnih dogodkih. Poleg tega se je število oddaj na teden povečalo s tri na pet.

Vremja, 1989

Aleksej Pticin/Sputnik

Vremja je bila oddaja Gostelradia, zato je seveda morala biti orodje sovjetske propagande in so bile informacije predstavljene enostransko ter so odražale uradna stališča. Poleg tega je glavni urednik Jurij Letunov močno ljubil Sovjetsko zvezo in si je vedno želel prikazati najboljše plati svoje države ter obeležiti njene največje dosežke. Priljubljenost oddaje je medtem rasla in sčasoma so Vremja predvajali večkrat na dan – na koncu je bilo na sporedu deset oddaj na dan, ki so jih spremljali po vsej Sovjetski zvezi in drugih socialističnih državah. V letih 1978-1987 so imeli vsako jutro tudi ponovitve. Leta 1977 so za izjemno delo zaposleni ustvarjalci oddaje dobili Državno nagrado ZSSR.

Vremja, 1986

Vitalj Arutunov/Sputnik

V 80-ih so se v oddaji Vremja začeli pogosteje pojavljati novinarji. Voditelji so jih povprašali za pregled političnega dogajanja ali komentar. Sodelovali so mnogi slavni novinarji, kot sta Henrik Borovik in Spartak Beglov. Začeli so jo predvajati tudi na drugem programu, ko je postal dostopen po vsej Sovjetski zvezi. A je bil to tudi čas, ko se je skladba »Vremja, vpered!« za več let znašla v nemilosti in ni bila predvajana ob oddaji.

Sovjetska armada je namreč takrat začenjala svojo vojaško kampanjo v Afganistanu in bilo je prisotno mnenje, da ima skladba grozeč ton in spominja na vojno napoved. Na srečo se je pozneje vrnila nazaj. Vendar so jo uredniki zaradi varčevanja na času stalno krčili in Sviridov je tako v svojih spominih pisal, da je »na koncu ostal samo ubog ogrizek«. Ob koncu desetletja so novinarji dnevnika Vremja delali v 40 dopisništvih po vsem svetu, na drugem kanalu pa so poročila predvajali z znakovnim tolmačenjem za gluhe in naglušne.

Tatjana Bočarnikova

Aleksej Pticin/Sputnik

Leta 1991 so voditelje umaknili iz studia in jih zamenjali s televizijskimi novinarji. Vremja so vodila znana imena, kot so Sergej Dorenko, Žana Agalakova, Arina Šarapova, Dmitrij Kiseljov, Kiril Klejmjonov in mnoga druga. Med avgustovskim poskusom državnega udara pa je med ustvarjalci programa prišlo do močnega ideološkega razkola, kar se je poznalo tudi v protislovnih sporočilih, ki jih je dajala oddaja. Prva polovica 90-ih je bila zelo težavna za Vremja, ker je televizijski dnevnik praktično izgubil svojo identiteto za več let.

Po avgustovskem poskusu državnega udara se je ime oddaje spremenilo v TV Inform, nekaj mesecev pozneje v Novosti Ostankino (»Novice Ostankino«), julija 1992 v ITA Novosti, šele 16. decembra 1994 je oddaja spet dobila svoje prvotno ime. Voditeljica Tatjana Komarova je takrat gledalcem govorila: »Vremja je ime, ki odraža bistvo našega dela. Oddaja odraža zgodovinsko obdobje. Mi smo ogledalo našega časa.«

Igor Gmiza, 1996

Vitalij Arutunov/Sputnik

Gosteleradia ni bilo več in Vremja je spadala pod ORT (Javna ruska televizija). Od leta 1994 je format ostal enak. Poročila imajo od leta 2003 tudi dodatek z imenom »Nedeljski čas« (Voskressnoe vremja), v katerem povzamejo in analizirajo dogajanje v preteklem tednu. V vlogi voditeljev so nastopala imena, kot so Irada Zejnalova, Pyotr Tolstoj, Pjotr Marčenko and Andrej Baturin.

Vremja, 2008-2018

Prvi kanal

Karkoli že se dogaja doma in po svetu, Vremja nikoli ne sedi križem rok. V vseh situacijah, od konfliktov v Čečeniji do zimskih olimpijskih iger 2014 v Sočiiju, so se njeni poročevalci vedno trudili, da bi milijonom gledalcev kar najbolje povedali, kaj se dogaja. Danes oddajo v studiu vodijo trije izkušeni novinarji: Jekaterina Andrejeva, Kiril Klejmjonov in Vitalij Jelisejev. Še danes se kot špica vrti skladba »Čas, naprej!«. Medtem je oddaja štirikrat prejela letno rusko televizijsko nagrado TEFI, in sicer v letih 2002, 2006, 2007 in 2017.

Novi studio oddaje Vremja, 2018

Vjačeslav Prokofjev/TASS

Toplo priporočamo še članek:

Šokantno razkritje: Lenin je bil goba mušnica!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.