Kaj vse potrebuje ruska nevesta za doto?

Če danes v razvitih družbah velja, da mora biti zakonska zveza sklenjena iz ljubezni, je to včasih bila zveza ekonomskega pomena za oba deležnika (čeprav so čustva seveda tudi igrala vlogo). Bolj premožna, kot je bila neka družina, bolj celostno se je lotevala iskanja partnerjev svojim otrokom.

Vasilij Pukirjеv. Sprejem dote po razpisu, 1873

Tretjakovska galerija

Eden od glavnih kriterijev je bila količina imetja neveste – na ta način je njena družina predstavila svoje blagostanje, da bi privabila premožnega ženina. Ker je ženo po poroki vzdrževal mož, je dota veljala za svojevrstni vložek žene v družinsko gospodarstvo in neke vrste »zavarovanje« zanjo za vsak primer. Mož je smel z doto žene razpolagati samo z njenim privoljenjem – pravice do njenega predporočnega imetja ni imel. To pravilo je veljalo v vseh družbenih razredih, tako za dvorjane kot kmete.

Kaj vse je sestavljalo doto?

V doto so šle raznovrstne stvari. V manj premožnih družinah so to bili predmeti za domačo uporabo: posteljnina, prti, posoda, ročno izdelano blago … Nevesta je morala imeti vse, kar bi ji kasneje prišlo prav v gospodinjstvu, vsaj za začetek. Doto se je hranilo v velikem lesenem zaboju, ki ga je po poroki dekle prineslo v možev dom.

Sorodniki nosijo zaboj z doto v hišo ženina. Kubači, Dagestan

Valerij Melnikov/Sputnik

Premožnejši starši so k doti dodali še stanovanja, parcele, dragocenosti, krzno in bančne račune.

V kmečkih družinah je lahko ženska imela tudi svoje krave in ovce, ali pa, če se je ukvarjala s prodajo stvari iz volne svojih ovac, je tudi ta denar bil njen (in njenih otrok seveda).

Vladimir Makovski. Izbira dote, 1898

Harkovski umetniški muzej

Doto so začeli zbirati že ob rojstvu deklice. Na začetku se je s tem ukvarjala njena mati, nato pa sama bodoča nevesta. Dekleta so sama šivala obleke in gospodinjski tekstil ter se tako urile v rokodelstvu, da bi dota izgledala bolje kot od drugih.

Skrivati dote ni bilo v navadi, prav nasprotno. Družina je potencialnim ženinom rada razlagala o imetju svoje hčere. Po dogovoru za poroko je bil na vrsti popis dote, na poročni dan pa je družina neveste tradicionalno prosila za odkup dote.

Neveste državnega pomena

Dota deklet iz premožnih družin, ki so bile v sorodu s carsko, je bila regulirana po zakonu Ruskega imperija. Po zakonu iz leta 1797 je, v kolikor se je poroka zgodila po carjevi želji, dekle dobilo odmerjeno doto iz državne blagajne, glede na to, kako blizu v sorodu je bila s carjem (od 100.000 rubljev za prapravnukinjo do milijon rubljev za hčerko). Leta 1886 je bila dota daljnim carjevim sorodnicam zmanjšana na 30.000 rubljev, pri čemer je dekle po poroki dobilo samo polovico. Preostalo so hranili v banki in izplačevali letne obresti. Za sestavo dote carjevih hčera in vnukinj so organizirali celo javne razpise za dobavitelje. Proizvajalci porcelana, stekla in pohištva so takšna naročila smatrali za prestižna.

Nikolaj Bekrjašev. Izbor dote

Velikoustjugski muzej umetnosti, slikarstva in arhitekture

Če se je velika kneginja poročila s tujcem, je bila obvezna poročna pogodba. Če je bil ženin druge veroizpovedi, je v doto šla tudi majhna mobilna cerkev z vsemi relikvijami. (Premožne) ruske neveste v tujini so svoje premoženje večinoma porabljale za gospodinjstvo, potovanja in osebne potrebe.

Se je bilo možno poročiti tudi brez dote?

Kader iz filma Ostra romanca, posnetega po igri Dekle brez dote

Eldar Rjazanov/Mosfilm 1984

Seveda so se ženske poročale tudi brez dote, res pa je, da v takih primerih niso mogle računati ravno na dobro izbiro. Veliki ruski dramatik iz 18. stoletja Aleksander Ostrovski je napisal igro Dekle brez dote, ki govori o dekletu, ki se je morala poročiti z moškim, ki ga ni marala, zato ker je ta, ki ji je bil všeč, izbral premožnejšo nevesto. Na koncu jo ženin ubije iz ljubosumja.

Kako je z doto danes?

Poročna tradicija se je v začetku 20. stoletja precej spremenila, ko so ženske postale v marsičem enakopravne z moškimi. Pomen dote je splahnel, čeprav so ženske pred poroko še naprej zbirale posteljnino in brisače, celo v sovjetskih časih. Po vaseh se še danes prenašajo leseni zaboji z dotami babic in prababic, ki so pravi pravcati antikvariati!

Aleksander Kondratjuk/Sputnik

V kavkaških republikah je dota ohranila pomen vse do danes in velja za nepogrešljiv del vsake poroke. Je pa res, da se to danes počne na sodobnejši način. V Čečeniji in Dagestanu obstajajo posebne trgovine z dotami, kjer se da nakupiti vse potrebno in tudi takoj zložiti v lep zaboj.

Velja pravilo, da mora dota zadostovati za prvo leto zakona. Na seznamu stvari se znajde posteljnina, obleka, obutev, nakit, plašč, torbice, kozmetika in darilo za dekle, ki odpre nevestin zaboj.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.