Kaj je povzročilo ekološko katastrofo na Kamčatki?

Greenpeace/AFP; Anna Strelčenko/TASS
Kamčatko, najvzhodnejšo rusko regijo, je pred nedavnim prizadela ekološka katastrofa. Na družabnih omrežjih so objavljene fotografije mrtvih morskih živali, raztresenih vzdolž pacifiške obale, lokalni surferji pa se pritožujejo nad slabostjo in opeklinami očesne roženice.

Sredi septembra so se kamčatskemu surferju Antonu Morozovu začeli pojavljati nenavadni simptomi: suhe, boleče in zamegljene oči ter vneto grlo in otekle vezi. Morozov je bil že velikokrat v surferskem kampu na Halaktirski plaži - pravi "vizitni kartici" Kamčatke, vendar česa takega še ni doživel. Tudi ocean je imel "res čuden" okus. Bil je grenak in ne slan kot ponavadi. "Čez nekaj časa nas je bilo vseh 20 zastrupljenih. Odločili smo se, da gre za črevesno okužbo. Šlo je resnično za nekaj zelo nenavadnega," je dejal Anton.

Takrat so surferji mislili, da gre za reakcijo na plankton ali kakšen drug biološki proces v oceanu. Vsi so čakali na nevihto in upali, da se bo vse razčistilo. Toda nevihta je prišla šele 29. septembra in razmere so se samo poslabšale. Še več, uporabniki družabnih omrežij so začeli objavljati videoposnetke in fotografije različnih delov obale Kamčatke, na katerih so bile prikazane na stotine mrtvih morskih živali in mehkužcev ter več velikih in redkih hobotnic in celo en tjulenj.

Po Morozovih besedah je voda v zadnjih dneh postala še bolj nenavadna - gostejša in bolj motna in celo tisti ljudje, ki niso imeli nobenega stika z vodo, so dobili simptome okužbe.

Istega dne kot nevihta so lokalne oblasti poslale skupino strokovnjakov, ki je odvzela vzorce. Ti so pokazali, da voda vsebuje dvakrat večjo količino fenola, kot je dovoljena, in štirikrat več kot nafta. Vendar to ni bilo dovolj, da bi ugotovili resnični razlog za razliv in njegov izvor.

4. oktobra so poslali dodatnih 250 kg materiala na pregled v Moskvo, vključno z vzorci vode, peska in mrtvih živali.

Uradne razlage

Zaenkrat so oblasti s Kamčatke ponudile tri možne razlage. Prva je razlitje strupenih snovi, ki so ga povzročili ljudje. "Pri odvzemu vzorcev se je kemična steklena posoda prekrila z oljnato, svetlo rumeno snovjo, ki bi po mnenju mojih kolegov lahko pokazala prisotnost onesnaženosti v vodi s podobnimi lastnostmi, kot jih ima industrijsko olje," je povedal Aleksej Kumarkov, regionalni minister za naravne vire in ekologijo. Potrebno je opozoriti, da se v Rusiji fenol v vodi pogosto uporablja pri rafineriji nafte, na primer za prečiščevanje rafiniranih topilnih sestavin.

Druge različice navajajo naravne pojave in nimajo nič skupnega s človeško dejavnostjo. "(Ena razlaga) je povezana z vedenjem alg, ki jih je med nevihto preneslo na obalo," je dejal guverner Kamčatke Vladimir Solodov. Tretja različica se nanaša na potresno aktivnost zaradi obsežnega vulkanizma v regiji.

Toda domačini imajo druge hipoteze. Pravijo, da je onesnaženost posledica uhajanja raketnega goriva iz vojaške baze ali bližnjega odlagališča pesticidov.

Kemični vzroki

"Približno v istem času, ko so se pojavili prvi simptomi, so na Halaktirski plaži in v sosednjem vodnem območju potekale vojaške vaje," je na Facebooku zapisala Jekaterina Diba, skrbnica šole surfanja in ena od žrtev.

To je povezano z bližnjo vojaško podmorniško bazo, kjer se med drugim nahajajo tudi najnovejše jedrske podmornice razreda Borej. Po klasifikaciji Nata se baza imenuje "Sršenje gnezdo" in se nahaja 50 km od plaže. Medtem pa je raketno strelišče Radigino, kjer so potekale vaje, oddaljeno le 18 km, od leta 1998 pa je tam shranjenih okoli 300 ton raketnega goriva.

Kot je navedlo vojaško poveljstvo ruske pacifiške flote, na poligonu Radigino "niso izvajali nobenih vaj, ki bi vključevale uporabo težke vojaške opreme" od junija dalje, vključno z vodnim območjem. Hkrati pa anonimni viri za časopis Novaja Gazeta trdijo, da je najverjetnejši krivec uhajanje goriva s tega strelišča.

Sum je padel tudi na odlagališče pesticidov Kozelski, še posebej potem, ko je Greenpeace objavil satelitske posnetke reke Halaktirka, ki se izliva v ocean. Na njih je moč videti, da je reka od 9. septembra naprej postala bledo rumene barve. To odlagališče se nahaja na bregu pritoka reke Naličeve, na drugi strani obale. O njem ni na voljo skoraj nobene informacije iz dostopnih virov, razen da se uporablja za shranjevanje celih ton strupenih odpadkov (vsaj 20 ton arzena in velika količina živega srebra).

Greenpeace je objavil satelitske posnetke reke Halaktirka, ki se izliva v ocean.

Po poročanju lokalnih medijev je že prišlo do uhajanja zakopanih pesticidov. Regionalni agronom Anatolij Fedorčenko je leta 2006 dejal, da "ta količina (20 ton arzena) zadostuje za zastrupitev celotnega severnega Tihega oceana." Čeprav je bilo odlagališče leta 2010 zamrznjeno, bodo sedaj opravili dodatne preglede.

"Danes sem bil zelo presenečen, ko sem izvedel, da (odlagališče Kozelski) ni v pristojnosti nobenega vladnega organa. To moramo popraviti in bomo tudi dodelili pravni status, da ugotovimo, kdo je za to odgovoren," je dejal Vladimir Solodov 5. oktobra v prenosu na Instragramu. Neozaveščenost Solodova je delno opravičljiva, saj je vršilec dolžnosti guvernerja postal šele 3. aprila 2020, ko se je preselil iz Jakutije in šele 21. septembra prevzel mesto guvernerja.

WWF Rusija kaže s prstom na strupene snovi. To je zato, ker sodeč po znakih onesnaženost sega veliko globlje kot le v površinsko plast vode, kot bi bilo v primeru razlitja nafte. Posredni dokazi za to so, da so na dnu prebivale določene vrste živali in rastlin, ki jih je na nekaterih območjih izvrglo na kopno v izredno slabem stanju.

"Na fotografijah vidite rdeče alge. Živijo v velikih globinah (15 metrov in več) in se ne bojijo neviht. Na obali končajo le v izjemno redkih primerih in nikoli v takih količinah. Osebno jih še nisem nikoli videl na obali," pravi Sergej Korostelev, doktor bioloških znanosti in koordinator ruskega programa WWF za trajnostno ribištvo. "Podobno lahko rečemo tudi za polže, katerih školjke so na obalo ponavadi izvržene prazne. Tukaj vidimo školjko z mrtvim mehkužcem v notranjosti."

Aktivisti Greenpeacea so prav tako ugotovili onesnaženost vode ob obali Kamčatke v obliki več madežev neznanega izvora. "Na površju oceana smo na različnih mestih opazili rumenkasto peno. Tudi sama voda je motna. Na enem mestu smo našli mrtve živali. Ta madež ali bolje rečeno kar cela plast, saj ni le na površini, se premika vzdolž obale," je povedal Vasilij Jablokov, vodja ruskega projekta Greenpeace.

"Ne gre za naftni madež, ampak za dotok sveže vode v slano," je pojasnil guverner slike Greenpeacea. Potrdil je onesnaženost in smrt morskih živali, poudaril pa je, da so edina velika morska favna, ki so poginili, bili štirje tjulnji, od katerih je bil eden fizično iznakažen.

"Najverjetneje mu je kit ubijalec odgriznil glavo in je nato njegovo telo bilo splavljeno na kopno," je dejal guverner.

Obseg katastrofe

Ker nihče ni preštel resničnega števila poginulih in ranjenih morskih živali, obseg nesreče še ni ocenjen.

"Halaktirska plaža je zelo priljubljeno mesto med turisti in domačini. Vsi imajo pametni telefon, fotoaparat in internet. Obstajajo pa le trije videoposnetki (ki krožijo po spletu). Zakaj tako malo? Ali so vsi slepi? Ali pa se je vsem hkrati pokvaril fotoaparat? Najbolj logičen odgovor je, da sploh ni bilo "na tisoče mrtvih" ali "pokopališča morskih živali" ali pa "ekološka katastrofa"," je na Facebooku zapisala odvetnica Galina Antonec iz Vladivostoka, ki je ravno takrat obiskala Kamčatko.

Odsotnost velikega števila poginulih živali so opazili tudi drugi očividci, med njimi tudi Vsevolod Pulja, glavni urednik spletnega portala Russia Beyond, ki je bil na Kamčatki na delovnem potovanju: "Sprehajal sem po Halaktirski plaži približno 4 km in nisem videl nobene rumene vode ali pa vonjal ničesar neprijetnega. Moji kolegi, ki so bili bližje rtu Majačnij približno ob istem času, so dejali, da so zaznali neprijeten vonj iz oceana, ki jim je povzročil glavobol." Vsevolod prav tako ni opazil nobenih velikih živali, ki bi jih prineslo na kopno, na primer hobotnice ali tjulnje, le "ponekod majhne ribe in mehkužce", brez vidnih poškodb.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke