O prihajajočem sneženju komunalne službe praviloma izvejo štiri ure vnaprej. To jim omogoči, da se pripravijo na slabo vreme – usposobijo plužno tehniko ter z reagenti posujejo strme klančine na ulicah, mostove in postaje javnega prometa.
V vsakem ruskem mestu so ulice in avenije razdeljene na več kategorij po stopnji pomembnosti. Ko začne snežiti, komunalne službe sprva očistijo najpomembnejša območja. To so ceste, po katerih se premika največ prometa, pretočne peš cone, prehodi do glavnih mestnih zgradb in objektov, na primer bolnišnic, gasilskih postaj, policijskih oddelkov, ter linije javnega potniškega prometa.
Maksim Bogodvid / Sputnik
Komunalni delavci nato očistijo manjše ulice in prehode, postopoma se prebijajo do šol, poliklinik, otroških vrtcev, manjših trgov in podhodov.
V mestih obstajajo tudi norme za čiščenje snega z navadnih stanovanjskih dvorišč. V Moskvi na primer se čiščenje začne, ko zapade najmanj dva centimetra snega. Pomen ima tudi intenzivnost sneženja – če vsako uro zapade 1-2 cm padavin, potem morajo komunalni delavci čistiti sneg in led z dvorišč vsake štiri ure in to do devete ure zjutraj naslednjega dne. Če zapade več kot 2 cm snega na uro, potem se mora čiščenje začeti, čim odeja doseže 4 cm.
Pogosto pade toliko snega, da komunalni delavci več ne morejo slediti urniku, in takrat čistijo sneg ves čas. Jeseni letos so v takšnem režimu že začeli delati komunale v Volgodonsku in Saratovu.
Za čiščenje snega komunalne službe uporabljajo različno tehniko – najpogosteje so to kombinirana cestna vozila KamAZ z vgrajeno posebno opremo, traktorji s plužnimi orodji ter vozila s posebno podaljšano napravo za natovarjanje snega. V Moskvi je 7.600 posebnih vozil, v drugih mestih jih je manj, a neredko tudi po več tisoč. Sneg odstranjujejo tudi z lopatami, najpogosteje jih uporabljajo v podhodih stanovanjskih blokov, včasih z njimi odstranjujejo ostanke snega, ki ostanejo za plužno tehniko.
Ilja Pitaljev / Sputnik
Naloga komunalnih delavcev je odstraniti sneg in ga odpeljati na odlagališča. Peš cone in dovoze pred poledico posipavajo z reagenti ali navadnim peskom, da ljudem ne bi drselo na poti v šolo ali na delo.
Taljenje snega
V Moskvi so do leta 2002 zbrani sneg neposredno odmetavali v reko Moskvo, zdaj pa v prestolnici in nekaterih večjih mestih, kot so Sankt Peterburg, Kazan in Novosibirsk, kupe nakopičenega snega dobesedno talijo v vodo s pomočjo posebnih talilnic.
Anton Denisov / Sputnik
Te talilnice so v obliki dveh betonskih »bazenov« in dveh črpalk, pravi vodja Mosvodostoka Georgij Levin. V prvem bazenu se zbira sneg in vanj se zliva toplo vodo. Tam poteka taljenje. Raztopljeni sneg neto prečrpajo v drugi bazen, od tam pa v zbiralnike in šele nato v reko Moskvo. Bazeni imajo tudi rešetke, ki zadržijo večje odpadke, ki se znajdejo v kupih.
»V kupih najdemo cvetlične lonce, robnike, nekoč smo našli celo otroški voziček,« razlaga namestnik načelnika pristojne komunalne službe ene od moskovskih četrti Aleksej Bojkov.
Poleg talilnih naprav imajo vsa mesta deponije za zbiranje snega. Tja dovažajo ves sneg, kjer nato preprosto počaka na pomlad in se stali. Ena od takšnih deponij v Jekaterinburgu lahko sprejme okoli 120.000 ton snega vsako sezono.
Maksim Blinov / Sputnik
Pomoč vojske
20. novembra 2020 je Kalugo, mesto s 300 tisoč prebivalci 195 km od Moskve zajelo obilno sneženje z ledenim dežjem. Pod odejo snega so se znašle ceste, avtomobili, prometni znaki in klopi. Snežilo je dva dni in komunalni delavci so dojeli, da sami ne bodo kos dvaindvajset centimetrov visokim zametom.
Mihail Mordasov / Sputnik
»Poskušamo se dogovoriti z vojsko /…/ Mesto namreč nima dovolj lastnih kapacitet, da bi se borilo s tem,« je 23. novembra priznal župan Dmitrij Denisov.
Takšna praksa ni nič novega. V primeru nadpovprečno močnega sneženja mestne oblasti na pomoč pokličejo vojsko. Tako so leta 2018 po najhujšem sneženju v zadnjih 140 letih vojaki pomagali čistiti moskovske ulice, leta 2019 pa v Kurski regiji, Volgogradu in Saratovu. A v boju s snegom včasih klonijo celo tanki.
»Ta tank je zdrsnil, ta pa se je pokvaril,« razlaga nek vojak, medtem ko s telefonom snema tanka, ki sta obstala v snegu januarja 2019.
Do nekaterih zametov ne morejo nisi goseničarji. Aprila letos je bila vas Teriberka v Murmanski regiji na severu zaradi snega, ki je pod sabo pokopal cesto, dva tedna odrezana od civilizacije. Hrano so lokalnim prebivalcem dostavljali s sanmi, cesto pa so čistili s pomočjo kolone posebne plužne tehnike.
»V tej vasi živimo 20 let, iz hiš in po ulicah smo že hodili kot skozi snežni tunel, a tako hudo pri nas ni bilo še nikoli. Treba je vse delati pravočasno in imeti dobro tehniko,« je tožila domačinka Larisa Holodova.
Pavel Lvov / Sputnik
»Visoka« tehnologija
Trije izumitelji iz Perma (na Uralu) so leta 2013 izumili robot za kidanje snega z žlico na daljinsko upravljanje za uporabo na dvoriščih zasebnih domov.
»Robot ima tri načine delovanja. Prvi je, ko ga človek upravlja samostojno, tako da stoji pri oknu, gleda in ga upravlja, ne da bi stopil ven. Drugi način je podoben računalniški igri – gledaš v monitor in upravljaš robot. Tretji način je avtonomni.
Uporabnik opravi čiščenje snega, izbere možnost »shrani«, naslednjič, ko pade sneg, pa pritisne ukaz, po katerem robot ponovi vse delo,« je razložil eden od izumiteljev projekta Oleg Kivokurcev.
Izumiteljema je takrat uspelo prodati 50 robotov v Evropo, na ruskih dvoriščih pa se ti na koncu niso pojavili.
Hišniki v Permski regiji so letos namesto lopat v roke vzeli pihalnike za listje, nek hišnik iz Kemerova pa je za čiščenje dvorišča uporabil kar rotacijsko kosilnico, ki se očitno prav tako dobro bori s snegom.
Domiselni hišnik Andrej Petrov je februarja letos začel čistiti sneg na monociklu z napravo lastne izdelave.
»Žlico za kidanje sem napravil iz jeklenke za plin, prerezane po dolžini, kolesa sem vzel s samokolnice, ročaje pa sem izdelal iz cevi /…/ Delo je fizično naporno, a kljub temu se mi zdi, da to ljudje potrebujejo,« pravi Petrov.