Kako občutijo mraz v različnih delih Rusije?

Rusijo se tradicionalno povezuje s snegom in mrazom, sami Rusi pa veljajo za tako odporne na mraz, da celo med surovo zimo na ulici jedo sladoled. Ali se resnično prav nič ne bojijo mraza? Odločili smo se, da pri prebivalcih različnih regij po državi preverimo, kaj zanje predstavlja mraz.

Najbolj surov je sibirski mraz

Najhladnejši kraji v Rusiji – Ojmjakon, Verhojansk, Vorkuta, Norilsk in drugi – ležijo v Sibiriji in na Daljnem vzhodu. Temperature do štirideset stopinj pod ničlo so tod običajne, zima pa nastopi že oktobra in se vleče do maja. Celo poleti sneg ne skopni povsod. A vsaka regija ima svoje vremenske značilnosti. Na primer zimo v Norilsku je zelo težko prenašati – ne toliko zaradi nizkih temperatur kot zaradi naravnost norih sunkov vetra, ki vam spodnašajo noge.

"Pri nas je podnebje precej suho, zato zares hladno po mojem občutku postane pri temperaturi -30 ali -35 stopinj Celzija (če ni vetra). Pri -45 in nižje pa nastopi tisti pravi mraz, ki ga spremlja megla. Veter temperaturo dodatno zniža na -60 stopinj. Zgodi se tudi, da je le -25, a močno piha in te zato prezebe po vsem telesu. Grejemo se s pomočjo termo spodnjega perila in toplih kombinezonov, če je le možno, pa smo doma," razlaga Jana Lešujeva, fotografinja iz Norilska. Pravi, da je pri temperaturi nižji od -45 stopinj Celzija učencem od 1. do 8. razreda dovoljeno, da ostanejo doma, starejši pa morajo vseeno v šolo.

"Ko se temperatura dvigne na -50, ljudje pravijo, da se je ogrelo. Mraz nastopi pri -60 in nižje," pa razlaga Ilgen Argistahov, bloger iz Ojmjakona v Jakutiji, najhladnejšega naseljenega kraja na Zemlji. Prav tukaj je bil leta 1933 zabeležen rekord -67,7 stopinje Celzija. "Imamo mrzle zime, a zgodi se, da na kakšen toplejši dan temperatura naraste na -40. A vsako leto je redno izpod -60. Pri -56, če se ne motim, je učencem dovoljeno ostati doma. Odrasli pa delajo v vsakem vremenu. Preprosto se trudimo, da se pravilno oblačimo, da ne bi zmrznili," pravi Ilgen.

Na jugu Sibirije je precej topleje – relativno glede na sever, seveda. "Navadno imamo pozimi med -20 in -40 stopinj, čez dan v zadnjih letih okoli -20. Mnogo je snega, pretežno je oblačno, suho in vetrovno. Mene začne zebsti pri -30," pravi Marina Krilova iz mesta Kemerovo. "Pri -30 praktično vsi hodijo v šolo, na delo pa zmeraj odhajajo vsi kot po navadi. Oblečeš topel pulover in greš."

Ob Črnem morju hladno in brez snega

Podnebje v Rusiji je v resnici zelo raznovrstno. Prebivalci južnih mest snega ne vidijo pogosto, zato zimski pojavi pogosto pridejo med novice. Januarja letos je na primer v Sočiju prvič po petih letih zapadel sneg. Na družbenih omrežjih so se kmalu pojavile s snegom prekrite palme in snežaki na plažah. A domačini imajo tam drugo težavo – hladni veter, ki piha z morja proti kopnemu, ki se mu je težko izogniti.

"Neprijetno mi postane pri -3 do -5, hladno pa mi je pri -6, še posebej, kadar piha," razlaga Aleksandra Matvijčenko iz Sočija. "A tukaj se vreme tako hitro spreminja! Danes je -3, jaz v plašču,  pred tednom dni pa sem športala v kratki majici pri 14 stopinjah." Aleksandra pravi, da pozimi pogosteje nosi jesensko jakno kot pa zimsko bundo, saj so zime v Sočiju blage in zelo prijetne. "V bistvu sem šele zdaj dojela, kako rada imam zimo v Sočiju. Letos je prvi teden, da imamo temperature pod ničlo in sneg. Snega na sploh že dolgo ni bilo v Sočiju!" Letos so pravo zimo občutili tudi na Krimu. "Letos je bila zima snežena. Da bi se sneg obdržal tri dni – tega že dolgo ne pomnim. Navadno zapade in skupni v dveh urah, temperatura pa se redko spusti pod ničlo," pravi Rima Zajceva iz Sevastopolja in dodaja, da je najbolj neprijeten veter, ki človeka prepiha do kosti. "Pred dnevi je bilo -4, a ker je pihalo, si imel občutek, da je -14. Najmočnejši veter piha navadno januarja in februarja, ko je tudi morje razburkano." Rima pravi, da je dolgo živela na Uralu, zato je sevastopoljski hlad ne straši, kljub temu pa je opazila, da domačini na Krimu nosijo plašče, tople puhovke in zelo toplo oblačijo tudi otroke.

Odločilni faktor je vlaga

Mnogi Rusi pravijo, da je suho in sončno zimo precej lažje prenašati kot vlažno. "Ko je minus in piha, je grozno! Celo -5 se zdi kot -100," razlaga Valentina Pahomova iz Sankt Peterburga, mesta ki je znano po svojih neskončnih deževjih. Zime so pogosto vlažne ali pa pada moker sneg, pred katerim se ne moreš skriti.

"Čeprav sem se rodila na Sahalinu, mraza ne maram in me zebe, kadar je manj od 10 stopinj," pravi Jevgenij Kirijenko iz Južno-Sahalinska. Vreme na otoku je zelo raznoliko: na jugu je pozimi navadno -15, vlažno, a močnega vetra ni. Na severu, vsega 300-400 kilometrov stran, pa je lahko do -40. "En teden sem bil v Vladivostoku. Tam je bilo -12 z močnim vetrom. In čeprav je bilo sončno, me je dvakrat bolj zeblo kot na Sahalinu," se spominja Jevgenij. "V Habarovsku pa je bilo zaradi vetra še dvakrat hladneje kot v Vladivostoku."

V Moskvi se temperatura pozimi navadno ne spusti pod -20 stopinj, pri čemer je v centru mesta topleje kot na obrobju. A zato imajo Moskovčani zelo snežene in vetrovne zime, ko ceste prekrijejo meteži, vlažni veter pa prepiha do kosti. "Navadno postane zares hladno pri -15. A jaz grem na sprehod ob vsakem vremenu," pravi Darja Sokolova iz Moskve.

Da jih ne bi zeblo in da bi lahko uživali v zimi, nekateri Rusi prisegajo na utrjevanje [zunanje namakanje v vodi pozimi]. "Prej sem slabo prenašal mraz, nižji od -20 stopinj," priznava Ilja Potapov, član društva Pavloposadski mroži iz Podmoskovja. "Leta 2012 sem se začel kopati [zunaj] na dan Jezusovega krsta, od 2016 naprej pa se utrjujem, kot se spodobi. Že po prvem letu utrjevanja je bilo lažje stopati v vodo in prenašati mraz," pravi in dodaja, da se je do danes privadil na poljubno temperaturo vode ali zraka. "Sploh me več ne zebe. Zdaj je zunaj -12, jaz pa sem v poletni obutvi. Drugače pa seveda še vedno nosim zimska oblačila, saj je glavo in noge treba ščititi pred mrazom," pravi.

Preberite še: Kako obratuje javni prevoz v Rusiji pri -50°C?