Zakaj so Rusinje nosile kite?

Stoletje nazaj je bilo skoraj nemogoče, da bi Rusinja imela kratke lase. Tudi pojavljanje v družbi s razpuščenimi lasmi ni bilo sprejeto - kot da bi se v današnjem času pojavili v pisarni v spalni srajci. Ženske vseh starosti so imele dolge lase, spletene v kito.

Kite so označevale status

Ena najpreprostejših pričesk na prvi pogled - dolga kita - je imela za ruske ženske sveti pomen. Najprej je bilo jasno, ali je ženska svobodna ali v zvezi. Neporočena deklica je nosila samo kito, ko pa se je pojavil ženin, je v kito vpletla barviti trak.

SAMARA, RUSIJA - 25. JUNIJ 2018: Ruska nogometna navijačica v tradicionalni ruski obleki z državno zastavo pred nogometno tekmo svetovnega pokala FIFA 2018 med Rusijo in Urugvajem.

Albert Dzen/TASS

Dva trakova sta pomenila, da sta se starša dekleta že dogovorila za poroko.

Dve kiti so lahko nosile samo poročene ženske. V Rusiji je obstajal ritual razpletanja kite na predvečer poroke, ki je simboliziral slovo od dekliškega življenja. V nekaterih regijah je pri obredu sodeloval nevestin brat, v drugih ženin sam, v tretjih pa družice.

Oprava ruske neveste

Konstantin Makovski/Serpuhovski zgodovinsko-umetniški muzej

Ker je imela zaradi družinskega statusa ženska vedno pokrito glavo, sta se obe kiti skrili v prebrisani pričeski pod pokrivalom. In nihče izven njene družine ni videl njenih las. Če pa se ženska ni poročila (seveda so bili tudi taki primeri), potem je nosila preprosto kito vse do starosti.

Kita za žensko je kot brada za moškega

Kita je veljala za ženski simbol časti, enako kot brada za moškega: vlečenje za kite je veljalo za veliko žalitev. V stari Rusiji je bilo prisilno striženje kite kmetice kazen za huda kazniva dejanja - na primer nečistovanje. In kazen je določilo kmečko sodišče.

Hkrati si je dekle lahko tudi sama odrezala kito v znak žalovanja, če je njen zaročenec umrl. Tako je ljudem v bližini izrazila nepripravljenost za poroko. V nekaterih regijah je obstajala navada podarjanja kite: dekle jo je podarilo svojemu bodočemu možu, kot da bi oddalo svoje življenje v njegove roke. Če so vas napadli sovražniki, je mož lahko v boj vzel ženino kito, ki naj bi ga ohranjala kot talisman.

Vsa moč je v laseh

Slovani so imeli kar nekaj verovanj, povezanih z lasmi. Verjeli so, da se v laseh skriva življenjska energija, zato naj bi z lasmi skrbno ravnali.

Majhnih otrok niso strigli do določene starosti (nekje do 3. leta, nekje celo do 5.) in jih tudi niso česali. Slovesnost prvega striženja je bila eden glavnih dogodkov v življenju mladega Slovana.

Budkin Filipp Osipovič "Dekle pred ogledalom", 1848

Državni umetniški muzej Republike Belorusije

Dekleta so se že v zgodnjih letih naučile skrbeti za svoje lase in so svoje lase zaupale le najbližjim ljudem, da so jim pletli kite. Debelejša je bila kita (bolje do pasu in debela kot roka), bolj zavidljiva je bila nevesta. Dekleta so si pridno česale lase ob večerih in obnavljale porabljeno energijo čez dan. Med pletenjem kite so lahko izrekale ljubezenske uroke ali proti slabemu očesu.

Če je ena kita napolnjevala z življenjsko energijo samo dekle, ki jo je nosilo, potem sta dve kiti simbolizirali življenje njene lastnice in njenih bodočih otrok. Že od starih časov velja prepričanje, da si nosečnice ne bi smele striči las. A to ne pomeni, da si v Rusiji sploh niso strigli las.

Da so lasje rasli hitreje in postajali debelejši, so dekletom od 16. leta dalje obrezovali konice las, kar so počeli le ob rastoči luni. Odrezanih las se ni smelo preprosto odvreči stran, da ne bi navlekli kakšnega čarovništva na lastnico - zato so jih sežgali. Mimogrede, dekleta v Rusiji še vedno pogosto preverjajo lunin koledar, ko izbirajo dan za frizerja.

Razpuščeni lasje niso bili samo nespodobni, temveč tudi nevarni - v takšnem stanju so na dekle lahko vplivale zle sile. Edino ob poganskem prazniku Ivana Kupale so si lahko dekleta razpustile lase, predvsem za "stik" s svetom duhov.

Dekleta med praznikom Ivana Kupale v vasi Kujbiševo v Bahčisarajskem okrožju.

Aleksander Polegenko/Sputnik

Pri Slovanih so bile z razpuščenimi lasmi tudi čarovnice - od siren vse do Babe Jage.

Konstantin Jeršov, Georgij Kropačjov/Mosfilm, 1967

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.