Oče Sergej, duhovnik cerkve sv. Flore in Laure na upepelitvi. Vas Florovskoje, Jaroslavska regija.
Sergej Pjatakov/SputnikSredi majhnega groba stoji odprta mrtvaška krsta, prevlečena z bordo rdečim blagom, v njej pa leži babica, ki se je še nedolgo nazaj upokojila. Ljudje eden za drugim stopajo do krste s šopki cvetja, si brišejo solze in polagajo cvetje na pokojnico.
"Danes k večnemu počitku polagamo našo babico, mojo mamo," pravi Ana Kolesnikova iz Volgograda, ki vse to snema s kamero.
"Mama, ne snemaj," z negodovanjem reče njena hči in ji poskuša vzeti kamero, a Ana kljub temu posname cel obred in naloži posnetek na YouTube. V nekaj letih (od 2016) je ta posnetek dobil 140.000 ogledov in niti enega pozitivnega komentarja. Gledalci so presunjeni nad snemanjem nečesa, kar bi moralo biti globoko zasebna stvar. A prav ta posnetek nam omogoči, da vidimo, kako poteka tipičen pogreb v Rusiji.
Pokojnika se praviloma pokoplje tretji dan po smrti. Zjutraj na dan pogreba na dom preminulega člana družine pripelje pogrebno vozilo. Njegovi najbližji odidejo v mrtvašnico, prevzamejo pokojnika, ga položijo v krsto, nato pa se odpravijo v cerkev, najpogosteje v tisto, ki je zraven pokopališča, kjer se bo odvijal obred. Duhovnik z molitvijo pospremi pokojnika na drugi svet in moli Bogu, da mu odpusti vse grehe, ter da mu pokloni večni pokoj v nebesih.
Nekdaj je bilo v navadi, da se je na pogreb poklicalo objokovalke, ženske, ki so pomagale pri petju pogrebnih pesmi. Danes jih praktično ni več, a antropologinja Svetlana Adonjeva pravi, da so posamezne odprave za preučevanje folklore ponekod posnele to prakso še v 21. stoletju.
Po molitvi sledi zadnje poljubljanje pokojnika. Zbrani stopajo do njega in mu poljubljajo čelo, v krsto pa polagajo sveže cvetje (obvezno v parnem številu) in se od njega poslovijo, ter molijo Bogu, da mu odpusti grehe ter pokloni večni počitek v onostranstvu. Potem cvetje poberejo iz krste. V Rusiji namreč ni v navadi, da bi se ljudi pokopavalo s svežim cvetjem, ponekod se namesto tega uporabi umetno.
Krsto nato zaprejo in pogrebno vozilo jo odpelje na pokopališče. Tam krsto nosijo grobarji, prisotni pa stopajo za njimi v sprevodu. Velja, da ni dobro, če se hodi pred krsto, kajti če to nekdo stori, ljudje verjamejo, da ga čaka bolezen in nesreča.
Grobarji nato spustijo krsto v izkopan grob, nato pa prisotni od zgoraj vanj mečejo cvetje in včasih drobiž, da pokojnik na onem svetu ne bi trpel pomanjkanja.
Pred posameznimi domovi, kjer je nekdo nedavno umrl, je še nekaj časa moč videti smrekove vejice. Redkeje se jih meče tudi na poti do pokopališča. Za to navado obstajajo različne razlage. V Smolenski regiji se je to počelo zato, da se "pokojniku pokaže pot, po kateri se lahko vrne nazaj domov štirideset dni po smrti," v svoji knjigi z naslovom Predstave o svetu v tekstu in ritualu piše Svetlana Tolstaja, upravnica Oddelka za etnolingvistiko folklor na Inštitutu za slavistiko Ruske akademije znanosti.
V Vladimirski regiji pa vejice, prav nasprotno, polagajo na pot od hiše do groba zato, da bi pokojnik našel pot v onostranstvo in da se ne bi več vračal v svet živih.
Družina vsako leto obiskuje grob pokojnika, najpogosteje za veliko noč. Običaj nalaga, da se grob takrat uredi. Pokojniku se prinese posladke, velikonočna jajca ali kozarček vodke.
Po pogrebu prijatelji in sorodniki pokojnega odidejo na daritveno kosilo, kjer se daruje pokojniku za dušo. To se najpogosteje odvije bodisi v pokojnikovi hiši bodisi v posebnih dvoranah, ki so za to predvidene in stojijo v skoraj vsakem ruskem mestu.
Na daritvi gostje družinskim članom umrlega izražajo sožalje in podporo ter se spominjajo lepih trenutkov v spomin nanj.
V Rusiji je v navadi, da se daritev pripravi na dan pogreba ter na deveti in štirideseti dan po njem. Ljudje namreč verjamejo, da se duša tretji dan po smrti sreča z Bogom, šest dni se ji prikazuje nebeška družina, deveti dan pa se ponovno sestane z Bogom, nakar se ji 31 dni prikazuje pekel z grešniki, ki se mučijo v njem. Štirideseti dan duša znova stopi pred Boga in poslednjo sodbo. Bog nato odloči, kam se jo pošlje – v nebesa ali v pekel. Zaradi tega je v navadi, da živi na te dni molijo za pokojnega in ga z molitvami podpirajo pri vsakem srečanju z Bogom.
Ob drugi in tretji daritvi družina pokliče tudi duhovnika, da opravi spominski obred (parastos). Poleg tega se ob prvi daritvi na mizo postavi fotografija pokojnega, poleg nje pa kos črnega kruha in kozarček vodke. Fotografija, hleb in kozarec z vodko morajo stati tam 40 dni po smrti, da bi pokojnik imel kaj za pojesti in popiti pred dokončnim odhodom na oni svet.
Družina sama izbere jedilnik za daritev, a navadno so na seznamu naslednje obvezne jedi:
Za zakusko se navadno postreže narezana zelenjava – kumarice, paradižnik, redkvice s čebulo, peteršiljem in drugo zelenjavo.
Od napitkov se običajno pripravi kiselj – gosta sladka pijača iz jagodičevja ali drugega sadja, kamor se doda gustin. Duhovniki ruske pravoslavne cerkve na daritvi ne podpirajo strežbe alkohola, a žalujoči poleg tega vseeno pijejo vino ali vodko. Ker pod vplivom alkohola lahko pride do smeha ali drugega neprimernega obnašanja, je njegova uporaba pogosto omejena.
"Čim mi je umrla mama, sem poklicala nujno medicinsko pomoč, a že čez 15 minut so prišli neznani ljudje in se predstavili kot delavci 'ritualne službe'. Pred vrati mi rečejo: 'Prišli smo po pokojnika', jaz pa jim odvrnem: 'Kaj je z vami, ali ste bolni? Niti nujna medicinska, niti iz mrtvašnice še niso prišli!' Komaj sem jih odgnala," razlaga 59-letna Olga Kozlova iz Podmoskovja.
Takšnim pogrebnim "agencijam" v Rusiji pravijo "sive" ali "črne". Delujejo tako, da podkupujejo službe nujne medicinske pomoči in policijo, da jim takoj sporočijo, ko nekdo umre, nato pa odhitijo do pokojnikovega doma in družini ponudijo pogrebne usluge, ki so seveda dražje, kot pa sicer. Portal Secretmag navaja, da je v ruski pogrebni panogi takih agencij okoli 20 %.
Po nekaterih ocenah naj bi bil ruski pogrebni trg vreden 64 milijard rubljev (864,3 milijona dolarjev). Večina ruskih državljanov (79 %) za pogreb zapravi med 20.000 in 100.000 rubljev (270-1.300 dolarjev), medtem ko si dražji obred lahko privošči le okoli 8 % ljudi, piše v raziskavi Inštituta za preučevanje javnega mnenja Anketolog iz leta 2019.
Največji strošek je grob. Rusi pogosto zakupijo grob vnaprej ali pa pokojnika pokopljejo skupaj z njegovimi najbližjimi. Če ni rezerviranega mesta, je pogrebna administracija dolžna izdati brezplačno pogrebno mesto, a v tem primeru grobarji pogosto oškodujejo družino. Na primer v Nižnem Novgorodu so zahtevali 20.000-100.000 rubljev (270-1.300 dolarjev) za malo boljšo parcelo od ponujene, najpogosteje blizu vhoda na pokopališče, blizu družinskih grobov ali na suhem mestu, kjer ni bilo vlažne zemlje.
V Moskvi je mesto za grob mogoče kupiti tudi na dražbi, a parcele niso poceni. Posamezna stane najmanj 200.000 rubljev (2.700 dolarjev). Anonimni prodajalci prodajajo grobove celo na spletnih portalih. Cene variirajo od nekaj deset tisoč pa do več milijonov rubljev.
Ljudje obiskujejo grobove svojih najbližjih sorodnikov in prijateljev na zadušnice (dan molitev in spomina na pokojne). Vas Novotroick, Zabajkalski kraj.
Jevgenij Jepančincev/SputnikVeliko bolj poceni je kremiranje in pokop prahu. To stane med 15.000 in 20.000 rublji (202-270 dolarjev), v ceno pa je vključen pokop žare. A 89 % Rusov še vedno raje izbere tradicionalni način pokopa bližnjih.
Če je bil pokojnik brezposeln, upokojenec ali mrtvorojenec, del stroškov pokopa kompenzira država. V Moskvi to znaša največ 18.400 rubljev (248 dolarjev).
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
