Po izračunih iz leta 2017 naj bi bilo samo v obalnem delu Arktičnega oceana do štiri milijone ton industrijskega in gradbenega odpada in do 12 milijonov železnih sodov. Med leti 2015 in 2017 je ruska mornarica v arktičnem območju izvedla veliko čistilno operacijo, med katero je bilo odstranjenih več kot 16.000 ton odpadne kovine. Čeprav je to nedvomno dober začetek, problem onesnaženja v ruski Arktiki še vedno zahteva veliko dela in pozornosti.
Od kod prihaja vsa navlaka in kakšno škodo povzroča?
Grigorij Pokras/arhiv Zelene Arktike
Varvara Semjonova, koordinatorka projekta za ohranjanje arktične biotske raznovrstnosti pri ruski podružnici WWF, je obiskala že mnoge dele ruske Arktike. Pravi, da je že z navadnim opazovanjem odkrila zaskrbljujočo količino odpada.
"Vrsta odpada se razlikuje po regijah. Tam, kjer je cvetelo življenje v sovjetskih časih, ali kjer so gradili arktične meteorološke postaje (ki so bile po razpadu ZSSR večinoma zapuščene in zanemarjene), je odpad dejansko odraz tega, kar je nekoč bilo tam, npr. uničene in propadajoče zgradbe in gradbišča, ogromne količine starih sodov, kjer so shranjevali gorivo itd. Prav količina teh starih sodov me najbolj ''preseneča''. Celo območja v Arktiki, ki so uradno zaščitena (Wranglov otok, Dežela Franca Jožefa) so polna zarjavelih starih sodov," pravi Semjonova.
V mnogih od teh sodov so svoj čas shranjevali gorivo in druge kemične snovi. Pogosto se najdejo tudi stari dizelski generatorji. Ko ta odpad (zelo počasi) razpada, se strupene snovi stekajo ven, vpijajo v prst in onesnažijo okolje.
Grigorij Pokras/arhiv Zelene Arktike
Območje ruske Arktike zajema 24.110 kilometrov morske obale, ki poteka nad severnim tečajnikom vzdolž Arktičnega oceana, od Barentsovega morja na zahodu ob meji z Norveško pa do Beringovega in Ohotskega morja na skrajnem vzhodu. Arktična obala predstavlja 53 odstotkov celotne obale Rusije.
Količina smeti v ruski Arktiki seveda ni primerljiva z Veliko pacifiško cono smeti, a je še zmeraj velika nevarnost za floro in favno, ki prebiva v regiji. Še posebej ostanki ribiških mrež, kosi plastike, plastenke in embalaža iz različnih koncev sveta povzročajo izločanje mikroplastike v vodo. Te delce nato jedo ribe, s katerimi se prehranjujejo večje živali, kot so mroži.
"Ko dandanes znanstveniki preučujejo morsko življenje v Arktiki, je ena od stvari, ki jih preučujejo, stopnja mikroplastike v živalih. Ta stopnja pa je v stalnem porastu, tako da se plastika dejansko pomika do samega vrha arktične prehranske verije," dodaja Semjonova.
Vsi smo videli srce parajoče posnetke morskih sesalcev, ujetih v ribiške mreže. Ta težava v arktičnih vodah ni tako velika kot v nekaterih drugih delih sveta, a je še vedno problem, zaradi katerega trpijo in umirajo živali.
Grigorij Pokras/arhiv Zelene Arktike
Poleg tega se stopnjuje konflikt med človekom in divjimi živali v območjih, kot je Nova dežela (Novaja zemlja). Morda ste že videli na prvi pogled smešne posnetke severnih medvedov, ki se podijo za smetarskimi kamioni ali pa se mastijo z vsebino smetnjakov. To pomeni, da te velike, nevarne živali vstopajo v človeška naselja, povečujejo tveganje napadov na ljudi, in to na koncu privede do smrti bodisi človeka ali pa živali. Ne samo to; ker je medvedom na voljo hrana v obliki bioloških odpadkov, te živali manj lovijo ob morju, kar lahko potencialno ogrozi ravnovesje celotnega ekosistema.
Obsežne čistile akcije
Na srečo pa se na račun dejstva, da vse več arktičnih regij dobiva nazive posebnega statusa federalnega pomena, dokaj redno organizirajo čistilne akcije, s katerimi želijo aktivisti očistiti regijo "sovjetske zapuščine", kot ji pravijo. Te akcije uživajo tudi neposredno podporo ruskih oblasti.
Grigorij Pokras/arhiv Zelene Arktike
Ocena in sanacija akumulirane okoljske škode je bila opisana v Stretegiji za razvoj arktične cone Ruske federacije in zagotavljanje nacionalne varnosti do 2020, ki jo je podpisal ruski predsednik februarja 2013. Za izvedbo strategije je rusko obrambno ministrstvo razvilo in potrdilo Smernice za odpravo okoljske škode, povzročene zaradi aktivnosti na območjih pod upravo ruskega obrambnega ministrstva v arktični coni.
Posledično je bil v obdobju 2015-2017 izveden celo poseben program, po katerem so smeti v Arktiki pobirale posebne enote obrambnega ministrstva, t. i. "čete za čiščenje okolja". Te so čistile območja, namenjena vojaški uporabi, bazam in poligonom na Novi deželi (vasi Belušja Guba, Rogačevo in Severni), Novosibirskem otočju (na otokih Kotjolni in Kildin) ter okoli drugih poslopij v ruski arktični coni.
Naslednje množično čiščenje je bilo organizirano in zaključeno v obdobju 2017-2019.
Prostovoljci zaželeni!
Ravil Saferbekov/arhiv Zelene Arktike
Obstaja tudi mnogo programov za prostovoljce. Eden takšnih je program Zelena Arktika. "Zeleno Arktiko smo leta 2014 registrirali kot organizacijo, sama ideja pa je nastala med čiščenjem otoka Beli leta 2013. Prav tam sta nastali tudi Polarna bratovščina in Arktični prostovoljec – združenji istomislečih prostovoljcev, ki svoje poletne počitnice raje preživljajo s čiščenjem skrajnega severa kot pa na plažah obmorskih letovišč. Naša glavna naloga je organizirati skupine prostovoljcev, ki sodelujejo v okoljskih odpravah na Arktiko ter pomagajo obnoviti ekološko ravnovesje v regiji," pravi predsednik programa Zelena Arktika Jevgenij Rožkovski.
Prostovoljcem se lahko pridruži kdorkoli. Leta 2020 je Zelena Arktika prejela 267 prijav. Med njimi so izbrali 116 kandidatov za posebni 30-urni izobraževalni program. Na koncu je bilo izbranih 48 prostovoljcev, ki so odšli pomagati čistiti Arktiko zarjavelih sodov in odpadnega železja ter sanirati deponije ob obali Karskega morja na otokih Beli in Vilkicki. Med odpravo so se srečali še z ekipo pripadnikov vojske, ter z njimi izmenjali ideje o tem, kako spraviti Arktiko v boljše stanje.
Ilja Dianov/arhiv Zelene Arktike
V zadnjih 8 letih je v programu sodelovalo 11 prostovoljnih odprav, sestavljenih iz 230 prostovoljcev iz 23 ruskih regij ter 11 držav (Avstrije, Bolgarije, Nemčije, Izraela, Kitajske, Ukrajine, Čila, Kazahstana, Kirgizije, Moldavije in Transnistrije). Skupno je bilo zbranih 1.900 ton odpadne kovine, ki so jo poslali v reciklirne obrate. Med neko odpravo je bil celo rešen mladič polarnega medveda.
Drage bralke in bralci, spodbujamo vas, da preživite poletje kot prostovoljec ali prostovoljka za čiščenje Arktike. To je resnično hvaležna izkušnja!