Od kod v Rusiji toliko snežne brozge in kako se z njo borijo?

Omsk, 7. aprila 2021: Ženska preskakuje čez vodo na poplavljeni ulici. Poplave so nastale zaradi taljenja snega.

Omsk, 7. aprila 2021: Ženska preskakuje čez vodo na poplavljeni ulici. Poplave so nastale zaradi taljenja snega.

Jevgenij Sofijčuk/TASS
Ko se mraz nekoliko ublaži in izginejo zmrzali, se prebivalci večine ruskih mest na cesti soočajo z vsemi mogočimi umazanijami, od navadne brozge do skoraj neprehodne goste plundre. Kdo je kriv za to in kako rešiti ta problem?

Nekega dne spomladi leta 2020 je Marija (ime je bilo spremenjeno na zahtevo dekleta), študentka medicinske fakultete iz mesteca Kamensk-Uralski v Sverdlovski regiji, skupaj s prijateljico stala pred podzemnim prehodom, ki je bil do kolen poplavljen z umazano vodo z zelo neprijetnim vonjem. Namesto "rešilne boje" je na sredi plavalo več lesenih desk. To je bila edina zakonita pot čez železnico. Namesto plavanja v smrdljivi plundri bi Marija z velikim veseljem raje prečkala železniške tire, toda dan prej jo je ujel policist in ji izdal globo v vrednosti 100 rubljev (pb. 1 evro).

Ob zidu je bilo malo manj vode in dekleti sta se odločili, da poskusita hoditi ob robu, tako da se z rokami držita za steno.

"Naredila sem nekaj korakov, a sem si kljub temu zmočila noge, potem pa mi je slučajno zdrsnilo in udarila sem z glavo v električno omarico, ki je bila tik pred mano. Začela sem krvaviti, najprej sem se strašila, vendar pretresa ni bilo - le odprta poškodba glave. Nato sem skupaj s starši prinesla na policijo potrdilo iz travmatološkega centra - [in na koncu] me niso oglobili [za včerajšnjo kršitev], toda prosili so me, naj preveč na razlagam vsem naokoli o tem, kaj se je zgodilo," je povedala Marija.

Voda iz podhoda so po nekaj dneh izčrpali. Natanko leto kasneje je bil prehod ponovno poplavljen, lokalni prebivalci pa so prehod prečkali bodisi po "lesenih lestvah" bodisi čez železniške tire.

Spomladi vse pločnike preplavi voda iz stopljenega snega, pomešana z zemljo in drobnimi odpadki, ter uniči ceste v skoraj vseh ruskih mestih. Tudi v Moskvi, ko izstopite iz taksija ali podzemne železnice, obstaja nevarnost, da ne stopite na suh asfalt, temveč v lužo ali sneženo brozgo.

Ta pojav, ki je včasih tudi travmatičen, a je za večino Rusov že precej domač, nosi ime, ki ga ni tako lahko prevesti - слякоть (sljakot' - brozga). Ta beseda je bila prvič omenjena v tujem tisku leta 2013 v kolumni Miriam Elder v časopisu The Guardian. Toda brozga obstaja v Rusiji že od nekdaj in z njo se še vedno borijo. In najbrž je še precej daleč do popolne zmage.

Čez luže na gumah in napihljivih čolnih

Iz poplavljenega podhoda v mestecu Ob v Novosibirski regiji pripluje mlad človek na napihljivem čolnu. Oblečen je v telovnik, z vedrom na glavi in ​​kitaro v rokah. Na čolnu so vrtnice in prižgane sveče. Začne igrati preprosto melodijo, okrog njega pa se pojavijo dekleta v puhastih krilih in maskah in začnejo plesati.

Ta video z naslovom "Obski mestni beneški karneval" je od leta 2018 na YouTubu zbral več kot 50.000 ogledov. Snemalec in montažer videa Denis Jelisejev, 19-letni študent in urednik lokalne skupnosti “Ob online” na ruskem družbenem omrežju “VKontakte”, ga je posvetil mestni upravi, ki se iz leta v leto ne želi spopasti z brozgo, ki se kaj kmalu spremeni v pravo poplavo.

"Vsako leto se v času segrevanja sneg, ki ga niso počistili z ulic, začne topiti <...> Elementi sistemov za odvodnjavanje meteornih vod se ne morejo spoprijeti s tako veliko količino vode, izkazalo se je, da so vodnjaki, v katere bi se morala izlivati voda, preveč zapolnjeni, na ulicah so ogromne luže, križišča so poplavljena. <...> Ljudje tečejo kar čez avtocesto, nekateri se še vedno opogumijo, da si napolnijo čevlje z vodo... So pa tudi takšni, ki sezujejo čevlje, si podvihajo hlače in nadaljujejo bosi, "pravi Jelisejev.

Po besedah ​​Jelisejeva je mestna uprava po objavi videoposnetka vzpostavila brezplačne avtobuse, ki so prevažali ljudi z ene strani podzemnega prehoda na drugo, vendar ti niso postali tako zelo priljubljeni, saj se ljudem ni dalo čakati na avtobus.

Težave že nekaj let ne morejo rešiti - na družbenem omrežju skupine Jelisejeva so aprila 2021 objavili fotografije neprehodnih luž tokrat nadzemnega prehoda. Sodeč po fotografijah, prebivalci mesta, vključno s starejšimi, najprej skočijo na prazno gumo blizu prehoda in se šele od tam podajo na stopnice.

650 km od reke Ob je še eno mesto, ki trpi zaradi brozge, to je Omsk - po besedah ​​lokalne prebivalke Ljudmile Makarjeve otroci vsako leto zaradi luž ne morejo priti do šole po navadni poti.

Rusija. Moskva. Pes na eni od mestnih ulic

"Zaradi tega so otroci odkrili novo zabavo - plezanje in hojo po ceveh, ki so položene vzdolž stavbe, toda z njih lahko tudi padeš. Mestna uprava je svetovala, da se obrnenom na družbo za upravljanje, toda medtem ko so dva tedna ugotavljali, kdo je lastnik poplavljene ulice, je ta že zdavnaj presahnila. Ne morem verjeti, da smo dva tedna hodili po ledeni vodi skoraj do kolen, "se pritožuje Makarjeva.

Konec marca 2021 so v več okrožjih Novosibirska zaradi plundre in morebitnih poplav uvedli izredni režim, da bi mesto očistili od snega. Do sredine aprila 2021 so bile nekatere ulice in ceste v mestu še vedno poplavljene, so sporočili iz lokalnega oddelka za izredne razmere.

Mimoidoči na eni od ulic v Novosibirsku

Po besedah ​​lokalnega prebivalca Dmitrija Saharova komunalne službe niso uspele pravočasno odstraniti snega in posledično se je sneg stopil prav na cestišču in poškodoval asfalt.

"Cest ni, preprosto jih je odneslo. Večkrat sem zaradi tega zapeljal v luknjo - v zadnjih dveh letih sem moral zamenjati komplet koles, ki naj bi trajal 5-10 let. Samo vržejo nekaj asfalta v jame in jih poravnajo z lopato, in to naj bi bile izredne razmere," pravi Saharov.

Neenakovredna bitka z naravnimi silami

Po podatkih Združenja proizvajalcev cevovodnih sistemov v Rusiji od 1.092 mest 960 mest trpi za poplavami, vključno z Moskvo, Sankt Peterburgom, Novosibirskom, Kazanom in drugimi velikimi mesti.

Po raziskavah znanstvenikov z Inštituta za industrijsko ekologijo Uralske podružnice Ruske akademije znanosti je glavni vir brozge in blata v ruskih mestih nestopljen sneg, ki ostaja na travnatih površinah; avtomobilisti, ki prenašajo umazanijo na kolesih in pogosto parkirajo na travi (čeprav je to kaznivo), in komunalne službe, ki v času dela puščajo luknje za več dni. Nato pride dež in vse skupaj spere, umazanija pa se razlije na območja za pešce.

Rusija. Sankt Peterburg. Dvorni trg

V različnih mestih se s poplavami borijo z edino metodo - komunalne službe skušajo s pomočjo lopat in opreme za odstranjevanje snega odstraniti sneg, ki se šele začenja topiti. To na primer počnejo v Jaroslavlju in Sankt Peterburgu.

V Moskvi poleg nenehnega odstranjevanja snega od leta 2017 popravljajo in gradijo tudi nove sisteme za odvodnjavanje meteorne vode - po navedbah spletne strani moskovskega župana je zaradi tega tudi manj nakopičene brozge.

Vendar pa ti ukrepi niso dovolj, pravijo znanstveniki. Po njihovem mnenju bi morali sneg in umazanijo takoj odstraniti izven bivalnih okrožij, dvorišča pa zasnovati tako, da zemlja ne bi prišla v stik s conami za pešce, avtomobili pa ne bi smeli parkirati na travi.

Pojav povzročajo tudi dotrajani odtoki za meteorne vode, ki jih preredko čistijo, sam kanalizacijski sistem pa po poročanju Združenja proizvajalcev cevovodnih sistemov potrebuje obsežno obnovo.

Rezultat obdelave ulic s sredstvi za taljenje ledu

Težavo deloma povzroča dejstvo, da v Rusiji pri polaganju cest v mestih ni nujno graditi sistemov za odvodnjavanje meteornih vod - to pravilo obstaja le zunaj naselij. Uprave številnih mest se odločijo, da raje prihranijo denar in zavrnejo namestitev odtokov za meteorne vode v bližini avtocest, podhodov in območij za pešce, kar povzroča tudi poplave in povečuje verjetnost nesreč, življenjska doba poplavljenih cest pa se zmanjša, pravi generalni direktor združenja Vladislav Tkačenko.

"Posledično so ceste v mestih zasnovane vsaka po svoje, brez odtokov, zato pogosto popravljamo ceste, medtem ko se avtomobili pogosteje znajdejo v nesrečah, zastojih, poplavah, prebivalstvo pa se še naprej počuti nelagodno, ker morajo skakati čez luže, si močiti noge in posledično tudi zbolijo," pojasnjuje Tkačenko.

Združenje je prosilo Odbor državne dume za promet in gradnjo, naj v predlogu zakona o spremembah zakona "O avtocestah in cestnih dejavnostih v Ruski federaciji" uvede zahteve glede obvezne razpoložljivosti odtokov za meteorne vode na vseh cestah v Rusiji. Konec aprila 2020 je Jevgenij Moskvičev, predsednik odbora, zavrnil to prošnjo.

Krasnodar, 7. februar 2021: Kurir na ulici po sneženju. Od 6. februarja zvečer je v mestu deževalo in snežilo, mestno letališče so zaprli

V odgovoru na poizvedbo je Moskvičev opozoril na pomen sistemov odvodnjavanja meteornih vod za izboljšanje prometnih razmer in zagotavljanje varnosti avtocest. "Vendar vprašanja njihove namestitve na cestah nimajo nič skupnega s sistemom nadzora nad oblikovanjem in porabo cestnih skladov, katerega izvajanje predvideva navedeni predlog zakona," je predsednik odbora zapisal v odgovor na zahtevo (dokument je na voljo Russia Beyond).

Russia Beyond je poslala poizvedbe Odboru državne dume za promet in gradbeništvo, Ministrstvu za gradbeništvo in stanovanjsko-komunalno dejavnost Ruske federacije ter upravam mest Kamensk-Uralski, Novosibirsk, Ob in Omsk. Uprava guvernerja Novosibirske regije je v odgovor na poizvedbo o težavah s poplavljanjem ulic dejala, da so informacije v "pristojnosti lokalne samouprave Novosibirske regije".

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke