Rusko ministrstvo za naravne vire in okolje je opravilo popis živalskega sveta in ugotovilo, da približno 11 vrst živali in rib, ki so nekoč prebivale na določenem območju, v naravi ne najdemo več. Zaradi tega so bili uvrščeni na seznam "potencialno izumrlih" - to je zadnja kategorija, preden žival prištejejo k popolnoma izumrlim. Te vrste je še vedno mogoče videti v narodnih parkih in živalskih vrtovih, v divjini pa na žalost ne več. Predstavljamo vam samo nekaj izmed njih.
Ta vrsta je nekoč naseljevala Azijo, kazahstanske gozdove in južne dele Zahodne Sibirije. Nazadnje so ga v naravi opazili v Mongoliji leta 1969. Ena od različic, ki razlaga nenadno izginotje, je povezana z neverjetno ostro zimo 1944-1945: takrat so temperature padle na -40°C, spremljale pa so jih močne snežne nevihte.
Pred nekaj desetletji je ta žival naseljevala Črno morje, vendar je v naravi niso opazili že 50 let. Celotna populacija naj bi umrla zaradi krivolova in onesnaženja okolja.
Ta ptica je bila nekoč razširjena od osrednje Priamurske regije do več kitajskih provinc. Danes jo najdemo le v ruskem naravnem rezervatu Hanka, na meji s Kitajsko.
Je največja v svoji družini in spominja na temnega purana. Nekateri kraji, ki so jih naseljevali, so Pskovska in Leningradska regija. Ugotovljeno je bilo, da je glavni vzrok njegovega izumrtja pogosti krivolov: ptičje meso velja za pravo poslastico, pa tudi njegovo perje je dragoceno. Še toliko slabše je zaradi dejstva, ker ptice v času parjenja postanejo manj pozorne in tako tudi lahek plen nezakonitih lovcev.
Ta vrsta, ki spada v družino kopitarjev in je nekoliko podobna oslu, je bila precej razširjena v sovjetskih časih. Prvotna je bila stepska žival, ki so jo kasneje pregnale podnebne spremembe in naglo širjenje ljudi, zaradi česar se je morala preseliti v manj udobne habitate. To naj bi bila pika na i za ubogega Kulana.
Ta ptica je približno tako velika kot golob in jo je mogoče opaziti na zahodnih predelih Primorske regije. Glavni vzrok njenega skorajšnjega izumrtja naj bi bili gozdni požari in krčenje gozdov.
Ta vrsta je nekoč naseljevala Ladoško jezero, pa tudi reke, ki so se izlivale v Baltsko, Belo in Črno morje. Toda zaradi razširjenega in zelo intenzivnega industrijskega ribolova in hidrogradnje okoli drstišč rib ga več ne najdemo skoraj nikjer. Prav tako ni bilo nobenih poskusov oživitve vrste z umetno vzrejo.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
