Omid, 30-letni diplomant iz angleščine in literature na fakulteti Državne univerze Herat v Afganistanu, ki je še pred letom dni bil tam zaposlen kot urednik pri lokalnem televizijskem kanalu, zadnje tri mesece vstaja ob 4. uri zjutraj. Uro kasneje se v okrožju Ljublino na jugovzhodu Moskve odpre tržnica "Moskva", njegovo novo delovno mesto.
Omid vsak dan, sedem dni v tednu, od 5. do 18. ure, iz skladišča raztovarja kitajske torbe, denarnice in torbice ter jih prodaja. Za to prejema 30.000 rubljev na mesec (približno 354 evrov). Denar zadostuje za hrano, pograd v sobi z osmimi posteljami v bližini tržnice (8000 rubljev na mesec, približno 94 evrov) in nakazilo njegovi ženi, ki še vedno živi v Afganistanu. Priznava, da se v Rusiji počuti depresivno, njegov šef na tržnici pa od njega zahteva vedno več.
Kljub vsemu ima Omid srečo, da ima službo in streho nad glavo. Mnogi ilegalci nimajo niti tega in so obsojeni na še hujši obstoj.
"Želim si, da bi mi nekdo pomagal uradno registrirati se (pri organih za priseljence) in pridobiti dovoljenje za preselitev moje žene in družine v Rusijo. Moje življenje v Afganistanu je bilo uničeno; prineslo je toliko žalosti. V Moskvi moram začeti od začetka, zelo težko je in utrujen sem," se pritožuje Omid.
13. aprila je ameriški predsednik Joe Biden napovedal umik ameriških vojakov iz Afganistana do konca avgusta 2021. V štirih mesecih je radikalno islamistično talibansko gibanje (v Rusiji priznano kot teroristična organizacija) popolnoma zavzelo Afganistan, kot je bilo razglašeno s strani voditeljev 15. avgusta 2021.
Omid/osebni arhiv
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je dejala, da je Rusija pripravljena pomagati pri evakuaciji afganistanskih beguncev, vendar le v tuje države.
"Pripravljeni smo nuditi storitve ruskega civilnega letalstva, ki bodo zagotavljale lete za poljubno število afganistanskih državljanov, vključno z ženskami in otroki, v vse tuje države, ki bodo pokazale zanimanje za njihov sprejem in nastanitev," je na novinarski konferenci 19. avgusta dejala Zaharova.
Ruski predsednik se je izrekel proti sprejemanju beguncev iz Afganistana v Rusijo, pa tudi v države Srednje Azije, preden so prejeli vizume za ZDA in Evropo, pri čemer je navedel varnostne razloge in grožnjo vstopa militantov v državo pod krinko beguncev.
"Število (beguncev) bi lahko bilo na tisoče, celo na stotine tisoč. Mogoče gre za milijone. In mi in naši najbližji zavezniki in sosedi nimamo niti vizumskih omejitev. Kakšna meja sploh obstaja? Dolga je tisoč kilometrov. Lahko dobijo avto ali celo osla in se peljejo čez stepo," je predsednik dejal 22. avgusta na srečanju s predstavniki stranke Enotna Rusija.
Hkrati pa Rusija redko prizna status begunca. Konec leta 2020 je bilo v Rusiji registriranih le 455 beguncev, v letu 2020 je ta status dobilo le 28 ljudi, je poročal časnik Parlamentskaja Gazeta s sklicevanjem na poročilo Zvezne agencije za etnične zadeve.
Do 25. avgusta je Rusija na krovu petih letal obrambnega ministrstva iz Afganistana evakuirala svoje državljane ter državljane Belorusije, Kirgizistana, Tadžikistana, Uzbekistana in Ukrajine; skupaj okoli 500 ljudi. Vendar je v Rusijo uspelo vstopiti tudi nekaterim Afganistancem. Poleg tega so še afganistanski študenti na ruskih univerzah, ki se bojijo vrniti domov in sanjajo, da bodo svoje najdražje rešili iz države, ki jo zasedajo talibani.
Koliko Afganistancev je v Rusiji? Kako preživijo? Kdo jim pomaga, da se naselijo v državi, ki uradno ne sprejema afganistanskih beguncev?
Vstop s pomočjo osebne izkaznice navijača, zapor in globe
15. avgusta 2021, na dan, ko so talibani uradno prevzeli nadzor nad Afganistanom, se je ducat ali še več prestrašenih afganistanskih študentov Rostovske šole policijske vzreje psov pod ruskim ministrstvom za notranje zadeve v Jegorjevsku (97 km od Moskve), odpravilo v dobro osvetljene hodnike neopazne panelne stavbe v Moskvi. V stavbi se nahaja Državna pomoč, ena redkih nevladnih organizacij v Rusiji, ki pomaga migrantom in beguncem (leta 2015 jo je Rusija prepoznala kot "tujega agenta"). Center nudi pravno, zdravstveno in humanitarno pomoč, pomaga pa tudi pri socializaciji, vključno s spletnimi tečaji ruskega jezika.
Študenti so prosili osebje, naj pomaga preseliti njihove družine v Rusijo, in obupano spraševali, ali jih bodo poslali nazaj v Afganistan.
"Mnogi plačujejo za študij in nimajo časa za dodaten zaslužek. Njihovi starši v Afganistanu pošiljajo denar za njihovo izobraževanje, mnogi od njih so zdaj izgubili domove in dohodke. Afganistanske študente skušamo pomiriti in jim svetujemo, ne vemo pa, ali jim bo država lahko ponudila brezplačen študij," pravi Lajla Rogozina, vodja urada za zvezo nevladnih organizacij za skupnost.
Alice Reichtman
Junija 2021 so poleg študentov v Rusijo svobodno vstopili tudi afganistanski državljani z osebno izkaznico navijača, ki je tujim navijačem omogočila, da se udeležijo nogometnih tekem Euro 2021 v državi. V skladu s pravili vstopa so morali tujci po turnirju do roka 12. julija 2021 zapustiti Rusijo, vendar so številni Afganistanci, ki so se bali, da se bodo talibani vrnili na oblast, uporabili sistem osebne izkaznice navijača, da so pobegnili iz države.
"Pred kratkim je prišel k nam nekdanji poslovnež z mamo in sestro, je lastnik tovarne klimatskih naprav v Afganistanu. Medtem ko je gledal evropsko prvenstvo, so njegovo podjetje prevzeli in oropali talibani. Bil je precej uspešen, a je dobesedno čez noč vse izgubil. Pravi: "Ubili me bodo, če se vrnem. Tukaj sem najel stanovanje, nimam kje delati. Če bi se jutri stvari uredile, bi se takoj vrnil," je Fahim Feroz, koordinator-tolmač Državne pomoči delil zgodbo moža.
Vsak dan 10–20 Afganistancev prihaja v Državno pomoč za pomoč pri pridobitvi dovoljenja za začasno prebivanje ali političnega azila. Medtem najemajo sobe pri drugih Afganistancih in iščejo delo na tržnicah, saj jih nihče drug ne bo vzel. Nekateri begunci so lahko tarča skinheadov, pravi Rogozina, čeprav ugotavlja, da so takšni incidenti v zadnjem času izjemno redki. Ko Afganistanci zaprosijo za dokumente v migracijsko službo, jih pridržijo - ne izženejo jih iz države, ampak jih zaradi kršitve bivanja na ruskem ozemlju kaznujejo s 5000 rublji (približno 60 evrov).
"Pred kratkim so tri Afganistance pridržali in jih pustili čez noč v začasnem priporu brez hrane in vode. Naši odvetniki so vložili pritožbo in jih zastopali na sodišču - rezultat je bila globa brez izselitve iz države," pravi Lajla Rogozina.
Druge skupine Afganistancev so junija in julija 2021 poskušale vstopiti v Rusijo prek Uzbekistana in Tadžikistana. Nekatere so pridržali na meji ali znotraj Rusije in jih zaprli, je dejala Rogozina.
Alice Reichtman
"V naši ustanovi v Saratovu je velika družina, ki je uspela nezakonito prestopiti mejo prek Tadžikistana in zaprositi za politični azil v Rusiji. Moške so pridržali in so morali preživeti dva meseca v zaporu, medtem ko smo ženskam in otrokom pomagali z denarjem. Na koncu jih je migracijska služba poslala v begunsko taborišče v Krasnoarmejsku," je razkrila Rogozina.
Pravi, da Državna pomoč obravnava vsako prošnjo za finančno pomoč posebej, saj organizacija obstaja na donacijah in pomoči veleposlanište držav EU. Najpogosteje denar namenijo tistim, ki so hudo bolni, ali velikim družinam z otroki.
"Če afganistanski begunci pridejo v Rusijo in se ne morejo vrniti domov, ker je tam nevarno, jih mora država sprejeti, ne nasprotovati," meni Rogozina.
Življenje v Rusiji, strah pred Afganistanom
Omid je, tako kot drugi begunci, v Rusijo vstopil po sistemu osebne izkaznice navijača, v upanju, da bo ostal. Njegovi sorodniki so ostali v rodnem Heratu, vključno z ženo, ki študira na edini fakulteti v mestu.
"Ko so talibani vstopili v mesto, sem pomislil, da bi lahko pobili vse ženske, zato sem ji prepovedal hoditi na fakulteto. Šel sem na Državno pomoč, kjer so rekli, da moram dobiti dovoljenje za začasno prebivanje. Bojim pa se prijaviti na migracijsko službo, saj nimam dokumentov in bi me lahko dali v zapor. Bojim se, a sanjam o tem, da bi se spet združil s svojo družino," razlaga Omid.
Drugi afganistanski prebivalec, 25-letni Bašir iz Kabula, je študent četrtega letnika Ruske univerze za promet in živi v hostlu. Njegovi sorodniki so ostali v Kabulu; preživlja se kot tolmač med ruskim in dari jezikom.
"Tam (v Afganistanu) ni služb, ničesar, vse pisarne in banke so zaprte, dekleta ne morejo hoditi v šolo. Želim pomagati svoji družini, vendar ne vem, kako in ne vem, kdaj se bo vse končalo," je obupan Bašir.
Posnetek zaslona / Sputnik
Nekateri afganistanski diplomanti ruskih univerz so se morali vrniti domov, vendar še vedno iščejo načine za selitev v Rusijo. Tuji študenti se lahko prijavijo za dovoljenje za začasno prebivanje, če so študirali v kampusu in prejeli "rdečo diplomo" (diplomirali z odliko).
Elham se je leta 2016 vpisal na Rokossovski vojaški inštitut v Blagoveščensku (7.800 km od Moskve) in diplomiral z "modro diplomo" (prejeli so jo vsi diplomanti, ne glede na uspeh), ki ni vključevala prošnje za dovoljenje za prebivanje v Rusiji. Leta 2021, ko je študij končal, se je bil prisiljen vrniti v Kabul. Pravi, da se mu je bilo težko učiti ruščine, in se pritožuje nad majhno denarno pomočjo v višini 11.000 rubljev (približno 130 evrov) in da je "pogosto zmrznil na strelišču". Kljub temu se še vedno želi vrniti v Rusijo, ker je življenje v Afganistanu zdaj toliko težje.
"Cene moke, masla in riža so se zvišale; talibani so pretepli mojega prijatelja. Nova vlada nima načrtov za prihodnost države. Pravijo: 'Bodite potrpežljivi, Alah bo pomagal.' Hočem vizum za Rusijo; navsezadnje sem tam študiral šest let," pravi Elham.
Ni države za begunce
Po besedah tolmača Fahima Feroza v Rusiji skupno živi 100.000 Afganistancev, le 256 jih je prejelo status begunca, kar se je zgodilo že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Še 514 Afganistancev živi v Rusiji s pravicami do začasnega azila, poroča časnik Kommersant, ki se sklicuje na podatke Ministrstva za notranje zadeve za leto 2020.
Tisti, ki želijo ostati v Rusiji, so običajno delavci migranti brez višje izobrazbe. Angleško govoreči Afganistanci z univerzitetno izobrazbo, zlasti zdravniki in inženirji, raje odhajajo v Evropo, pri čemer Rusijo uporabljajo kot tranzitno državo, pravi Fahim.
Feroz sanja, da bo nekega dne Rusija Afganistancem dovolila svobodno delo, možnost lastnega preživljanja in plačevanja davkov.
Posnetek zaslona / Sputnik
"Rusija ni država za begunce. (Begunski status) sem prejel po 15 letih z velikimi težavami in za pridobitev državljanstva sem potreboval več kot 20 let, čeprav sem delal kot tolmač in tudi na radijski postaji Sputnik. Naši fantje že nekaj mesecev čakajo na razgovor za začasni azil, čeprav naj bi bili obravnavani v enem tednu po prihodu kot begunci. To je ruska dobrodošlica," povzema Feroz.
Russia Beyond je od ruskega zunanjega ministrstva zahtevala komentar glede pomoči afganistanskim beguncem v Rusiji. Iz tiskovne službe so odgovorili, da so migracijska vprašanja v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za izobraževanje. Russia Beyond je poizvedovala tudi tam, vendar zaenkrat še ni prejela nobenega odgovora.