Po novi strokovni analizi, ki je bila objavljena na portalu Carbon Brief, posvečenem podnebni analitiki, je Rusija od leta 1850 do danes v atmosfero izpustila 6,9 % skupnih emisij ogljikovega dioksida na planetu.
Policija in protestniki na demonstracijah okoljske aktivistične skupine Extinction Rebellion med zasedanjem vrha COP26 v Glasgowu.
Jane Barlow/PA Images/Getty ImagesČe se to ne zdi preveč hudo, pa nam podatki Združenja zaskrbljenih znanstvenikov situacijo še malo bolje osvetlijo. Pravijo namreč, da je Rusija sicer četrta na svetu po letnem izpustu ogljikovega dioksida, a če upoštevamo skupne emisije iz predindustrijskega obdobja, potem je država na tretjem mestu, takoj za ZDA in Kitajsko.
Na srečo se v Rusiji vse več ljudi zaveda realnih podnebnih sprememb. V video nagovoru ob vrhu G-20, ki je nedavno potekalo v Rimu, je predsednik Vladimir Putin izjavil, da Rusija zmanjšuje emisije toplogrednih plinov hitreje od ostalih držav G-7.
Pašna blizu industrijskega območja
Dmitrij Makejev/SputnikA ta optimizem je treba sprejeti z zajetno mero previdnosti, saj Rusija računa, da bodo njeni gozdovi in močvirja absorbirali zadostno količino toplogrednih plinov, da bodo podnebni cilji doseženi, ob tem pa bo lastne emisije ogljikovodikov še povečevala, in sicer vse do leta 2050, piše ruski poslovni časopis Kommersant, ki se sklicuje na strategijo ruskega Ministrstva za ekonomski razvoj.
Namestnik ruskega premierja Aleksej Overčuk
Informativna služba Sveta federacijeRusko delegacijo vodi namestnik premierja Aleksej Overčuk, sestavljajo pa jo:
Predsednik Putin bo na vrhu nastopil preko video konference.
Vrh v Glasgowu je po svoji vsebini podoben pariškemu podnebnemu sporazumu, kjer je govora o sredstvih, ne pa o emisijah, pravi Aleksej Kokorin, doktor filozofije in vodja programa za podnebje in energetiko ruske izpostave Svetovnega sklada za naravo.
"Cilj takšnih srečanj je, da zagotovijo pomoč revnim in ogroženim državam, tako da imamo tukaj dve skupini držav: petdeset razvitih, ki se obvezujejo, da bodo nudile pomoč, in 100-120 tistih, ki morajo to pomoč dobiti. Na koncu obstaja pa še zelo majhna skupina držav, ki ne prejemajo pomoči, lahko pa dajo na razpolago le omejeno količino sredstev na prostovoljni osnovi. V tej tretji skupini je tudi Rusija. V luči tega se moramo zavedati, da osnovni cilji in rezultati vrha niso neposredno vezani na Rusijo in da država v danem primeru ne bo imela nobenih gospodarskih koristi. V tovrstnih srečanjih sodelujemo samo zato, da pokažemo našo solidarnost, napredne ideje itd. Rusija sodeluje pri sestavljanju tehnične dokumentacije za mednarodne projekte, saj bi lahko posamezni projekti potekali na ozemlju naše države. Celostno gledano pa ta vrh ni namenjen Rusiji," pojasnjuje Kokorin.
Gozdni požari v republiki Marij El
Maksim Bogodvid/SputnikV enem od prvih večjih dogovorov na COP26 je na primer preko 100 svetovnih voditeljev obljubilo, da bo do leta 2030 ustavilo deforestacijo in začelo obnavljati gozdove, za kar bo namenjene 19,2 milijardi dolarjev državnih in zasebnih investicij. Če bodo ta sredstva namenjena tropskim gozdovom, bo za Rusijo ta investicija "nekaj lepega, saj je ohranjanje tropskih gozdov dobra stvar," je dodal Kokorin.
Druga pomembna vprašanja na konferenci bodo posvečena temu, kar je bilo doseženo od leta 2015, ko je bil podpisan pariški podnebni sporazum, in se ocenilo, ali je svet v kakršnikoli meri napravil napredek, da se izogne katastrofi.
"Na to vprašanje že imamo odgovor. Tako generalni sekretar ZN Antonio Guterres kot Greta Thunberg pravita, da je bilo narejenega zelo malo in da se sedaj nahajamo na točki, s katere ni več vrnitve nazaj," pravi Mihail Kaniščev, direktor znanstvenoraziskovalnega projekta ANSELM, usmerjenega v izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Po njegovih besedah ima Rusija svoje lastne nacionalne prioritete, ki določajo njen nastop v Glasgowu. Na prvem mestu je cilj, da se jedrska in hidroenergija razglasita za zeleni energiji. Rusija je vodilna država na svetu v gradnji jedrskih elektrarn, tako da bi ji "zeleni" status jedrske energije odprl nove možnosti za izgradnjo nukleark po vsem svetu, to pa bi pozitivno vplivalo na ruski državni proračun za dolga leta vnaprej.
Sajano-Šušenska hidroelektrarna na reki Jenisej.
Tiskovna služba ONF/TASSDruga pomembna tema je pripravljenost Rusije, da vzame v obzir projekte sekvestracije v okviru mednarodnega reguliranja zviševanja emisij ogljikovega dioksida in na splošno, da sodeluje v ustvarjanju enotnega sistema trgovine z ogljičnimi enotami, če že ne v globalnih, pa vsaj v evropskih okvirjih. Kozlov je v intervjuju za agencijo Reuters napovedal, da bo ruska delegacija v Glasgowu vztrajala na tem, da se morajo vzeti v obzir kapacitete ruskih gozdov glede njihove moči absorbiranja (1,2 milijardi ton letno, od česar se polovica izgubi zaradi izsekavanja in požarov).
"V zvezi s to pobudo bi lahko nastali problemi," pravi Kaniščev. "Evropejci še sami niso izračunali absorbcijsko kapaciteto gozdov in način, na katerega bi se to lahko upoštevalo, zato nimajo osnove, da bi se pogajali z nami."
Naslednja velika ambicija Rusije v okviru vrha COP26 je ukinitev sankcij. Kaniščev meni, da so debate o preprečevanju podnebnih sprememb priložnost za Rusijo, da vztraja na izvzetju "zelenih" projektov iz sankcij, kar bi jim omogočilo dostop do sredstev in tehnologij za te projekte. Pred odhodom v Glasgow Ruslan Jedelgerijev ni izključil možnosti, da ne bo odprl vprašanja odprave sankcij za "zelene" projekte.
"Nenazadnje je, glede na katastrofo, ki nam preti, resnično enostavneje ruskim podjetjem dati na razpolago tehnologije, ki bodo zmanjšale njihov vpliv na okolje, in jim zagotoviti ugodna posojila, s katerimi bodo lahko te projekte izvedla. S tem bi pridobili prav vsi," pravi Kaniščev.
A Kokorin je glede uspeha teh pobud skeptičen. Če bo Rusija tekom konference izboljšala svoj ugled, bi to na nek način lahko vplivalo na ukinitev sankcij, vendar je verjetnost takšnega poteka izjemno mala. Strokovnjak vseeno meni, da ruska delegacija "dejansko ima cilj, da ustvari dober vtis na druge države, zato da bi bilo našim prijateljem lažje vztrajati na umiku sankcij. Italija na primer vztraja na umiku sankcij, zato lahko Italijani zdaj rečejo: ’Poglejte, kako je Rusija postala bolj ekološka’."
Industrija, promet in kmetijstvo se najpogosteje omenjajo kot glavni krivci podnebnih sprememb, a za 40 % vseh emisij škodljivih plinov na svetu je odgovoren gradbeni sektor. V Rusiji gradbeništvo povzroča 21 % skupne količine izpustov ogljikovega dioksida.
Dim iz dimnika termoelektrarne TEC-2 v Novosibirsku.
Aleksej Krjažev/SputnikIz tega razloga zgradbe in infrastruktura poleg obnovljivih virov energije in sečnje gozdov zavzemajo pomembno mesto na seznamu ekoloških tem.
Januarja 2019 je bilo v Rusiji 21.432.000 stanovanjskih zgradb, od tega jih je bilo 17.213.000 zgrajenih pred letom 1995, kar pomeni, da niso bile zgrajene v skladu z normativi za varčevanje energije, pravi Konstantin Borisov, vodilni znanstveni sodelavec Centra za energetsko učinkovitost 21. stoletja (CENEF).
"Zgradbe, ki so bile zgrajene pred uvedbo obstoječih normativov, vezanih na varčevanje z energijo, so glavni vzrok visoke porabe grelnih in energetskih surovin ter visokih emisij toplogrednih plinov," dodaja.
Gradbeni sektor ima pomemben potencial pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, Rusija pa bi na ta način lahko dala velik doprinos k boju proti podnebnim spremembam. A kljub vsem raziskavam, ki govorijo o nujnosti reševanja teh problemov, tema gradbenega sektorja očitno ni na dnevnem redu ruske delegacije v Glasgowu.
Rusija se segreva 2,5-krat hitreje od ostalega sveta, še posebej hitro pa se segrevajo njeni arktični deli, je izjavil predsednik Putin v video konferenci na vrhu G-20. Samo tekom prejšnjega desetletja (!) se je povprečna letna temperatura v Rusiji dvignila za 0,5 stopinje Celzija, tako da se država sooča s številnimi nevarnostmi, med katerimi sta širjenje nerodovitne puščavske prsti, erozija tal in taljenje permafrosta. Kot je dodal Putin, sta v tem pogledu še posebej ogrožena jug in vzhod Rusije.
Ministrstvo za naravna bogastva in ekologijo je izdelalo seznam možnih posledic podnebnih sprememb in ta seznam je zelo dolg: "Zgradbe, ceste in druga infrastruktura bo zaradi temperaturnih deformacij in vlažnosti propadala hitreje … S povečanjem padavin se bo povečala verjetnost dvigovanja rečnega vodostaja in pojava meteornih voda, kar bo povzročilo poplave in uničenje priobalne infrastrukture."
Rusija za saniranje posledic naravnih nesreč vsako leto porabi 4-6 % svojega bruto domačega proizvoda (BDP).
Preberite še: Je katastrofo v Norilsku povzročilo taljenje trajno zamrznjenih tal?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
