Tik pred razpadom ZSSR so Martina poslali v Moskvo, da bi pomagal vzpostaviti proizvodnjo zgoščenk v tovarni, ki jo je vodila sovjetska založba Melodija. Takrat je bil star 30 let in je precej dvomil o potovanju v Rusijo. Kot otrok je med hladno vojno odraščal v Amsterdamu pod stalnimi grožnjami nizozemskih medijev, da bi lahko "rdeča nevarnost" kadar koli napadla Evropo. Spominja se, da se je bal jedrskega napada vsakič, ko je letalo preletelo njegovo sosesko. Ko je služil v nizozemski vojski, je bil velik del njegovega usposabljanja usmerjen v obrambo države pred Rusi. Zaradi te osebne zgodovine je bilo njegovo prvo poslovno potovanje v Rusijo zanj zelo posebno.
Njegovi predsodki o močni prisotnosti policije so se potrdili, ko je prispel v Moskvo. "Povsod so me pregledali. Zapisali so vse točne ure, ko sem prispel v hotel. Brez rezervacije nisem mogel priti v restavracijo. Sploh nisem vedel, kako se imenuje restavracija, ker nisem poznal cirilice. Spomnim se, da sem ruske črke bral kot rimske in prebral "pec-to-pah" (ресторан). V tistem prvem tednu sem si obupno želel, da bi se vrnil domov," pravi Martin.
Osebni arhiv
Martin je nato za pomoč prosil kolega izseljenca, ker se je počutil izgubljenega. Njegov kolega ga je vzel pod svoje okrilje in mu pokazal prijetne lokale. Tam je Martin srečal nekaj Rusov, ki so ga povabili na rojstnodnevno zabavo v stanovanje nekoga preprosto z uporabo znakovnega jezika. "Tam sem videl popolnoma drugačen svet. Gostoljubnost, s katero so me sprejeli v dom neznancev, je bila enkratna izkušnja. Tesne družinske vezi, hrana, pesmi, zdravice. Prevzela me je njihova toplina."
Osebni arhiv
Martin je ob razpadu ZSSR videl prehod iz socializma v svobodno tržno gospodarstvo. Ko je leta 1989 prvič prišel v Rusijo, je bil na čelu države Gorbačov in socialistični modeli so bili še vedno zelo prisotni. "Raven birokracije je bil izjemno visoka, vendar sem se vedno počutil varnega. To se je spremenilo, ko sem prišel v Rusijo drugič, po domnevnem državnem udaru. Pod Jelcinom so se hoteli in raven luksuza močno izboljšali, vendar je postala zelo nevarna država. Narasla je kriminalnost, tudi med državljani. Brez osebnega varovanja nisi mogel nikamor. Enkrat je prišlo do streljanja v restavraciji, kjer sem večerjal. To je bil najbolj shrljiv trenutek, ki sem ga doživel v Rusiji," pravi Martin.
Potem ko se je naučil osnovne ruščine, je Martin na zabavi spoznal ženo Jeleno. Pravi, da njena privlačnost ni imela nič opraviti z njeno rusko nacionalnostjo. Martinu se je preprosto zazdela zelo posebna oseba. Na vprašanje o razlikah med Rusinjami in Nizozemkami pravi, da ni tako enostavno odgovoriti. "Ruskinje se držijo tradicionalnih moških/ženskih vlog. Moški bi moral preskrbeti družino, medtem ko naj bi ženska skrbela za dom. Ruskinje se s tem, ko verjamejo v to tradicijo, sploh ne čutijo ponižane in se striktno držijo svoje vloge žena.
Osebni arhiv
Po treh letih v Rusiji se je Martin z Jeleno in njenim sinom vrnil na Nizozemsko. S seboj je odnesel številne navade in spomine, ki vplivajo na njegovo življenje še danes. Še vedno uživa v ruskih jedeh, kot so soljanka, borš, plov in pelmeni. Najbolj pa so ga navdihnili ruski ljudje.
Osebni arhiv
"Rusi so bolj odporni kot kateri koli drugi ljudje, ki sem jih srečal. Zaradi dolgoletnega zatiranja in negotovosti so morali biti iznajdljivi na vse mogoče načine. Okoli sebe so razvili ščit, skozi katerega je skoraj nemogoče prodreti. Nič ne more ubiti duha ruskega ljudstva. In to velja tudi za njihove inovativne misli. Bil sem presenečen, ko sem videl raven izobrazbe v Rusiji, zlasti na kulturni ravni. Ruse bi opisal kot neustrašne, ponosne, iznajdljive in zelo inteligentne," pravi Martin.
Osebni arhiv
Martin že kar nekaj časa spet živi na Nizozemskem. A razmišlja o vrnitvi v Rusijo, če se razmere v Evropi poslabšajo. "Skrbi me raven nadzora, ki ga vlada trenutno nalaga državljanom v Evropi. Razumem, da ima Rusija tudi slabe strani, vendar mislim, da ruski ljudje ne bodo sprejeli nečloveških zakonov in ukrepov, ki jih sprejema večina ljudi tukaj na Nizozemskem. Ruski duh ni ustvarjen za to. Morda zato vidim Rusijo kot res dober kraj za prihodnje življenje."