Zgodba ameriške črnske družine od suženjstva do ruskega Hollywooda

• Spremljajte naše vsebine prek inovativne ruske storitve Telegram! Vsi naši najnovejši in najbolj aktualni članki bodo prispeli naravnost na vaš pametni telefon!

"Ta država je delala čudeže. Lloyd se je našel tam," je o svojem sinu Lloydu Pattersonu, ki je v 30. letih prejšnjega stoletja pobegnil iz ZDA v Sovjetsko zvezo, zapisala Margaret Glascoe. Čeprav je bila Rusija sredi velike Stalinove čistke, se je zanj izkazala za varnejši kraj. Tam vsaj ni bilo Ku Klux Klana.

Črnec, ki je zapustil ZDA

Lloyd Patterson je bil vnuk sužnja. Študiral je scenografijo na gledališki šoli za temnopolte v Virginiji, vendar so jo morali zapreti po stavki študentov in škandalu z njihovim učiteljem, ki so ga opazili v vrstah Ku Klux Klana.

Lloyd je po naključju zagledal oglas, v katerem je pisalo, da Sovjetska Rusija išče skupino mladih črncev za filmsko produkcijo. Leta 1932 je Lloyd v iskanju rasne enakosti, delovnih priložnosti in preprosto boljšega življenja z nekaj drugimi temnopoltimi Američani odpotoval v Sovjetsko zvezo.

Patterson je začel delati kot umetnik za sovjetski film z naslovom Črno in belo, ki naj bi obsojal ameriški rasizem. Projekt je bil na koncu preklican, vendar je Lloyd ostal v Sovjetski zvezi, se naučil rusko in se poročil s sovjetsko modno oblikovalko Vero Aralovo. Tako mu je problem rasizma na nenavaden način dejansko pomagal urediti življenje.

Lloyd in Vera sta imela tri otroke, on pa je še naprej delal kot umetnik in notranji oblikovalec. Nazadnje je Lloyd pristal na mestu radijskega voditelja, enega od pionirjev sovjetskih angleško govorečih radijskih programov. Njegova radijska kariera je hitro napredovala.

Ko se je začela druga svetovna vojna, so Vero in otroke evakuirali v Sibirijo, Lloyd pa je ostal v Moskvi. Med bombnim napadom je bil ranjen in evakuiran na Ural, nato pa na Daljni vzhod. Vendar je leta 1942, natanko deset let po tem, ko se je preselil v ZSSR, umrl zaradi zapletov pri poškodbi.

James Lloydovich

Moj oče je zapustil svojo domovino,
kjer je prenašal
grenke žalitve toliko zanikanih stvari.
Moj oče levičar
se je boril v veliki domovinski vojni
za sovjetsko domovino
je umrl moj oče.

To je odlomek pesmi, ki jo je napisal James Patterson, eden od Lloydovih sinov. Njegovo ime je bilo James Lloydovich Patterson.

James, redek "primerek" otroka mešanega rusko-afriško-ameriškega para, se je rodil leta 1933. Ko je bil star komaj tri leta, je že nastopil v sovjetskem filmu z naslovom "Cirkus" (1936) in postal najslavnejši temnopolti otroški igralec v ruski zgodovini.

Film je povzdigoval prednosti sovjetske rasne strpnosti. Zgodba pripoveduje o tem, da ameriška cirkusantka po rojstvu temnopoltega otroka trpi zaradi rasizma. Kot gostujoča umetnica odpotuje v sovjetsko Moskvo, kjer najde ne le zatočišče, temveč tudi srečo in ljubezen. V prizoru je prikazano, kako toplo sprejet je njen črnski sinček v sovjetski državi.

Čeprav je film v ZSSR postal izjemno priljubljen in Jamesu prinesel slavo, svoje igralske kariere ni nadaljeval. Patterson mlajši je sanjal o morju, zato je diplomiral na prestižni vojaški akademiji Nahimovа. Postal je podmorniški častnik, v prostem času pa je pisal pesmi.

Po objavi svoje prve pesniške zbirke z naslovom "Rusija. Afrika" leta 1963 se je James odločil, da bo opustil vojaško službo, in se vpisal na literarni inštitut Gorkega. Tako je postal sovjetski pesnik, član Sovjetske zveze pisateljev in redni sodelavec literarnih revij.

S svojimi pesmimi je potoval po vsej Rusiji in v daljnovzhodnem mestu Komsomolsk na Amurju celo položil častno ploščo v spomin na svojega očeta.

Knjiga, ki je povezala zgodovino ZDA in ZSSR

Leta 1964 se je James Patterson odločil izdati "Kronike leve roke", spomine svoje babice Margaret Glascoe.

Margaret Glascoe je bila hčerka črnca Patricka Hagerja. Ta je bil nezakonski sin lastnika plantaž in prav tako žrtev suženjstva. Kot dojenček je čudežno preživel, potem ko ga je posestnikova žena vrgla v ogenj (čeprav si je hudo poškodoval desno roko). Ker se je soočil s krivico zaradi svojega nepravičnega položaja in gospodarskega zatiranja, se ni sprijaznil s suženjskim življenjem in se je boril za svoje pravice. Sčasoma mu je uspelo kupiti lastno zemljo.

Tudi Margaret se je soočala z rasno segregacijo in si je močno prizadevala, da bi sinu omogočila izobrazbo, ki je sama ni mogla dobiti. Kmalu zatem se je njen sin Lloyd preselil v ZSSR, Margaret pa se mu je pridružila - in več let delala v tovarni avtomobilskih delov v Rusiji.

James Patterson je babičine spomine dopolnil s svojimi komentarji in nato izdal knjigo v ruščini.

Stara zgodba je oživela na angleškem jeziku

Med pandemijo Covid-19 je Amy Ballard, upokojenka iz Smithsonian Institution v Washingtonu, našla članek v Los Angeles Review of Books z naslovom: "Samo eden je ostal: Pogovor z Jamesom Lloydovichem Pattersonom o filmu Cirkus Grigorija Aleksandrova". Spomnila se je, da se je pred leti udeležila predavanja o temnopoltih Američanih, ki so se preselili v Sovjetsko zvezo, kjer je bilo omenjeno tudi njegovo ime.

Izvedela je, da se je gospod Patterson v devetdesetih letih prejšnjega stoletja s svojo materjo preselil v ZDA. Po razpadu Sovjetske zveze sta kot pesnik in modna oblikovalka iskala finančno stabilnost. Izvedela je tudi, da je Vera Aralova umrla leta 2001 na ameriških tleh.

Amy Ballard je uspelo opraviti intervju s Pattersonom, ki zdaj živi v Washingtonu. "Govoril je o materi in očetu, ki ju leta po smrti še vedno zelo pogreša. Povedal nam je tudi, da pogreša rusko hrano in dobro čokolado, ki jo je užival kot majhen deček," pravi Amy.

Skupaj sta pregledala kupe njegovih dokumentov, družinskih fotografij in pesmi iz časa, ko je živel v Washingtonu. "Razmišljala sem o tem, da je gospod Patterson sicer užival privilegij, da je bil filmska zvezda, vendar se je ta izkušnja rodila iz boja več generacij, ki se je odvijal na ameriški obali," pravi Amy.

Sčasoma je Amy Ballard postala koordinatorka in pobudnica prvega angleškega prevoda Pattersonove knjige o babici. S svojo ekipo navdušencev je poskrbela za prevode izvirnih spominov ter ročno napisanih pisem Lloyda Pattersona njegovi družini. Dodali pa so tudi življenjsko zgodbo Jamesa Pattersona na fotografijah.

"Kronika leve roke" s podnaslovom "Zgodba ameriške črnske družine od suženjstva do ruskega Hollywooda" je izšla leta 2022 v ZDA (založba New Academia Publishing). Knjiga razkriva neizrečeno epizodo iz črnske ameriške zgodovine, hkrati pa prikazuje tudi malo znano epizodo iz zgodovine črncev v Sovjetski zvezi.

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani, tudi če jo bodo v vaši državi blokirali