Najštevilčnejše diaspore v Rusiji

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Danes v Rusiji živi približno 147 milijonov ljudi (podatki iz leta 2021) in približno 200 etničnih skupin, med katerimi so tako avtohtona ljudstva države kot nekdanje sovjetske republike. Armenci, Azerbajdžanci, Tadžiki in Kirgizi živijo v skoraj vseh mestih v državi. Državljani številnih postsovjetskih držav imajo tudi možnost brezvizumskega vstopa v Rusijo in večinoma tvorijo najštevilčnejše diaspore. Čeprav najstarejše diaspore v Rusiji segajo v 16. stoletje, danes uradne statistike le približno kažejo prisotnost različnih etničnih skupnosti in njihovo število.

Februarja 2022 je namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev izjavil, da število velikih diaspor v državi znaša od 1 do 5 milijonov ljudi.

1. Armenci

Armenski festival Abrikos (dobesedno Marelica) v Moskvi.

Andrej Nikeričev/Agencija Moskva

Armenska diaspora je ena najstarejših in največjih v Rusiji. Po različnih ocenah živi v Rusiji med 1,7 in 2,5 milijona Armencev, večinoma na ruskem jugu. Velike diaspore živijo tudi v Moskvi in Sankt Peterburgu, v Krasnodarskem in Stavropolskem okrožju ter v Rostovski regiji. Glede na število prebivalcev armenske države (približno 3 milijone) se Rusi včasih šalijo, da so se vsi Armenci verjetno preselili v Rusijo. Dejansko pa to niso le ljudje, ki so se v Rusijo preselili v postsovjetskih letih, ampak tudi potomci Armencev, ki v državi živijo že od carskih časov. V Moskvi se je na primer armenska skupnost pojavila konec 16. stoletja, spomin na njo pa se je ohranil v imenih ulic, kot je Armenski perulok v središču mesta in več ulic z imeni znanih Armencev. V Sankt Peterburgu je na Vasiljevskem otoku ohranjeno staro armensko pokopališče. V Rusiji je tudi 120 armenskih cerkva, večina jih je na jugu.

2. Azerbajdžanci

Azerbajdžanski ansambel med praznovanjem praznika Navruz v Moskvi

Maksim Blinov/Sputnik

Ruski Azerbajdžanci so eno od avtohtonih ljudstev Dagestana (republike v ruskem Severnem Kavkazu, ki meji na Azerbajdžan), azerbajdžanski jezik pa velja za enega od uradnih jezikov te kavkaške republike.

Vendar pa danes v Rusiji živi tudi na tisoče Azerbajdžancev, ki so prišli neposredno iz Azerbajdžana. Po popisu leta 2010 jih je bilo več kot 600.000, po nekaterih podatkih pa so številke še precej višje, do 2 milijona. Zgodovinsko gledano je njihova številčna diaspora od 19. stoletja živela v Astrahanu: tam so se ukvarjali z iskanjem in črpanjem nafte. Po razpadu Sovjetske zveze so se azerbajdžanske skupnosti v Rusiji osredotočile na trgovino s sadjem in zelenjavo. "Če še niste poskusili azerbajdžanskega paradižnika, ne veste, kaj je pravi paradižnik," pravi Šahin Šihlinski, vodja azerbajdžanske diaspore na Uralu.

3. Uzbeki

Odprtje Centra za uzbekistanski jezik in kulturo na Moskovski državni lingvistični univerzi.

Tihonova Pelagija/Agencija Moskva

Množične migracije Uzbekov v Rusijo so se začele leta 2000 z vzponom gospodarstva. Predstavniki teh ljudi večinoma prihajajo na izmensko delo: ukvarjajo se z gradbeništvom, trgovino in čiščenjem, denar pa pošiljajo nazaj v domovino. Po ocenah iz leta 2017 je v Rusiji približno 2 milijona migrantov iz Uzbekistana in manj kot 300 000 ljudi z ruskim državljanstvom. Največ Uzbekov živi v Moskvi, Sankt Peterburgu in na Uralu - tam so tudi regionalne skupnosti, ki Uzbekom pomagajo pri pridobivanju dokumentov za delo in reševanju pravnih vprašanj. Uzbekistanske diaspore pogosto sodelujejo na različnih ljudskih festivalih, kjer goste pogostijo s plovom (priljubljeno riževo jedjo) in kruhom, pečenim v tradicionalni pečici tandir.

Mimogrede, uzbekistanska kuhinja je v Rusiji zelo priljubljena, restavracije z njihovo nacionalno kuhinjo pa je mogoče najti v vseh večjih mestih v državi.

4. Gruzijci

Festival gruzijske kulture v Moskvi.

Igor Ivanko/Agencija Moskva

Tako kot Armenci tudi Gruzijci tvorijo eno najstarejših diaspor v Rusiji. V Moskvi je dolga leta obstajala gruzijska Sloboda, kraj, kjer so se naselili Gruzijci (približno na območju sedanjega živalskega vrta), in znana cerkev svetega Jurija Zmagovalca, duhovno središče Gruzijcev v ruski prestolnici. Seveda so gruzijska imena ohranjena tudi v imenih ulic. Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2010 v Rusiji živi skoraj 160.000 Gruzijcev, čeprav strokovnjaki ocenjujejo, da jih je do pol milijona. Gruzijska diaspora združuje številna regionalna društva in organizira različne kulturne forume, večinoma v Moskvi. Gruzijska kuhinja pa je v Rusiji še od sovjetskih časov najbolj priljubljena, saj lahko 50 vrst hačapurijev (kruh s sirom) osvoji vsako srce!

5. Tadžiki

Umetnica iz Tadžikistana na festivalu Etnomir v Moskvi

Stas Etveš/Sputnik

Tadžiki so se tako kot Uzbeki začeli seliti v Rusijo zaradi dela leta 2000. Danes jih je približno milijon (od tega 300.000 v Moskvi), vendar natančnih podatkov ni, saj delajo izmenično. V večjih ruskih mestih delujejo številne tadžikistanske organizacije, ki svojim rojakom pomagajo pri iskanju zaposlitve, izpolnjevanju dokumentov in splošnem prilagajanju na življenje v drugi kulturi. "Trudimo se, da se rojaki, ki so se (iz različnih razlogov) znašli daleč od svoje domovine, ne bi počutili osamljene," pravijo vodje organizacije 'Nur' (Luč) v Moskvi, ki je ena največjih v diaspori. Organizacija pomaga pokroviteljem migrantov pri pripravi na šolanje, opravljanju izpitov po ruskih standardih in iskanju skupnega jezika z lokalnimi otroki. Vsa pomoč je popolnoma brezplačna.

6. Moldavci

Volišče v Moskvi med parlamentarnimi volitvami v Moldaviji.

Ilja Pitalev/Sputnik

Po različnih podatkih v Rusiji živi od 200.000 do 600.000 Moldavcev. Zaradi težkih gospodarskih razmer so bili v začetku leta 2000 prisiljeni zapustiti Moldavijo, glavna smer zanje pa je Rusija, za katero se je izkazalo, da jim je bližja po miselnosti in tradiciji. Mladi iz Moldavije po končanem šolanju pogosto prihajajo v Rusijo, da bi se izobrazili in si poiskali službo. Moldavci prihajajo tudi kot delavci migranti. 99 % moldavskih migrantov govori rusko. Hkrati Moldavci, ki živijo v tujini, sodelujejo v različnih združenjih in celo organizirajo svoj "kongres moldavskih diaspor", da bi ohranili tradicije in vezi z domovino.

7. Ukrajinci

Ukrajinska restavracija v Moskvi

Legion Media

Ukrajinci sestavljajo eno največjih diaspor v Rusiji - od 2 do 5 milijonov ljudi, tako ruskih državljanov kot priseljencev. Ukrajinski jezik je eden od desetih najbolj razširjenih jezikov v Rusiji, največ njegovih govorcev pa živi na severu države: v Jamalski in Tjumenski regiji, kjer je veliko delovnih naselij za pridobivanje plina in nafte.

8. Belorusi

Na beloruskem veleposlaništvu v Moskvi med volitvami v Belorusiji

Stanislav Krasilnikov/TASS

Beloruska skupnost v Rusiji šteje nekaj več kot pol milijona ljudi in je največja skupnost Belorusov v tujini. Zanimivo je, da so kulturna središča teh ljudi daleč od meje: v Novosibirsku, Samari, Jaroslavlju in Nižnem Novgorodu.

9. Kirgizi

Kirgizijska naselbina v Tulski regiji

Aleksander Rjumin/TASS

Po podatkih iz leta 2018 v Rusiji živi približno 650.000 Kirgizov in 100 diaspor. "Južni Kirgizi svojo prihodnost povezujejo le z Rusijo. Praviloma mora en član družine nujno delati v Rusiji," pravi Amir, lastnik kozmetičnega salona v Moskvi.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.