Spoštovani bralci!
Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Sovjetska obsedenost s preprogami (o kateri smo vam podrobno pripovedovali tukaj) je zahtevala skrbno vzdrževanje njihovega stanja. Preproge ne le na tleh, ampak tudi na stenah so bile pravi zbiralnik prahu, ki ga je bilo treba čistiti. V ta namen so bile na dvoriščih izdelane posebne konstrukcije, ki so se uporabljale za obešanje preprog (te konstrukcije so na nekaterih dvoriščih še vedno ohranjene). To je bilo še posebej učinkovito pozimi, ko je bilo mogoče preprogo očistiti s snegom.
Ivanovo. Moški se igra z otrokom na dvorišču stanovanjskega bloka na ulici Maršala Vasilevskega.
Vladimir Smirnov/TASSLeta pozneje iste preproge iz sovjetskih stanovanj še vedno služijo svojemu namenu, ljudje pa jih iz navade še naprej čistijo po ljudski metodi: preprogo odnesejo na dvorišče in jo dobro pretresejo.
Ta nenavadni red je sprva narekovala banalna varčnost: stene so bile pobarvane v višini človeka ali tik pod njo, kar je bilo dovolj, da se človek ni umazal z belilom in da so bile slednje vsaj malo zaščitene pred umazanijo.
To je veljalo bolj za javne prostore: verande, bolnišnice, kulturne centre, menze, stranišča itd. Večinoma so bile pobarvane v modro ali zeleno barvo: ti barvi sta bili vedno na prodaj, saj so ju proizvajali v velikih količinah za potrebe avtomobilske industrije, obrambne industrije in barvanje železniških vagonov. Poleg tega naj bi ti barvi najbolje zakrili vandalizem, gradbene napake in druge pomanjkljivosti.
Danes v Rusiji ni nobenih omejitev glede barv, vendar so vhodi in drugi prostori pogosto še vedno pobarvani na ta način. Prebivalci stavbe se lahko odločijo, kakšno barvo sten želijo, in o tem obvestijo družbo za upravljanje, vendar če ne prevzamejo pobude, bo v 90% primerov vhod v stanovanjski blok pobarvan v zeleno ali modro, in to le na pol - v skladu z neizrečeno tradicijo.
Kristalni ali porcelanski servis, ki je večino dni v letu zaprt v omari in se skoraj nikoli ne suši nad umivalnikom, je tipična zgodba sovjetskega stanovanja. V Sovjetski zvezi je bila takšna posoda simbol bogastva in redka dobrina, zato so jo hranili za steklenimi vratci in jo izvlekli le ob posebnih dnevih pred gosti. Ostali čas je družina uporabljala običajne poceni krožnike; jesti z "lepih" krožnikov je bilo nekaj nepredstavljivega.
Čajni servis "Pion". K.N. Pankova. Dmitrovska tovarna porcelana v vasi Verbilki
Vladimir Vdovin/SputnikTa navada je živa še danes, v času, ko ni pomanjkanja in se statusa ne dokazuje z namiznim priborom. Praznična posoda lahko več let leži zavita v svoji škatli in čaka na posebno priložnost, veliko ljudi pa se še vedno ne more ločiti od babičinega kristala.
"Stavba vzorne gospodinjske kulture" je bilo tekmovanje v ZSSR za najlepše urejeno in najbolj čisto dvorišče. Zmagovalne stavbe so prejele znake z napisom "Zgledno vzdrževana stavba". Pridobitev tega statusa ni bila mogoča s podkupninami - le s trdim delom in izjemno ustvarjalnostjo.
Prebivalci so med drugim skušali okrasiti svoja dvorišča na načine, ki so se jim zdeli "zanimivi" (in iz tistega, kar so imeli pri roki).
Uporabljali so vse od starih kanistrov in pnevmatik do zbitih desk. In teh "štorkelj", "krokodilov" in "labodov" je skoraj nemogoče izkoreniniti. Tudi globe za umetniške predmete iz izrabljenih pnevmatik (ki spadajo med nevarne snovi razreda 4), ki so jih uvedli v Rusiji, ne pomagajo.
Enako je veljalo za vhode v bloke - tradicionalno so jih skušali narediti bolj prijetne, tako da so jih opremili z vsem mogočim: cvetjem na okenskih policah, fotelji in stoli na stopniščih ter včasih celo s preprogami.
Sodobni vhodi v Jakutiji potrjujejo dejstvo, da ljudje še vedno radi "udomačujejo" javni prostor.
Sovjetska standardna stanovanja niso bila zelo prostorna, zato so se borili za vsak razpoložljivi meter prostora. Medtem pa so ljudje še vedno potrebovali prostor za shranjevanje sezonskih predmetov, kot so smuči, otroške sani, zimske pnevmatike in preprosto predmetov, po katerih ni bilo pravega povpraševanja. Zato se je balkon spremenil v shrambo, v kateri je bilo vse leto veliko nereda. Fraza "pospravi na balkon" je še vedno zelo aktualna v številnih družinah.
Brezplačno delo v korist vseh se je začelo izvajati na začetku sovjetske oblasti kot eden od znakov "resnično socialistične države". Obstajalo je tako na ravni podjetij (na Leninov rojstni dan v aprilu so vsi delavci na ta dan delali zastonj) kot na ravni domov: skupno delo ob sobotah ali t.i. subotnik, z namenom, da bi očistili svoje območje, je veljalo za družbeno spodbujeno vedenje. Sprva je bil subotnik res manifestacija revolucionarnega navdušenja, sčasoma pa je postal obvezen.
Sovjetske zveze ni več, toda navada kolektivnega čiščenja je ostala. Čeprav preživlja svoje zadnje dni: ni več povezano s socialistično ideologijo in vse več ljudi meni, da bi morala za to skrbeti podjetja za upravljanje ali mestne službe.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
