5 dejstev o glavni aristokratki med mačkami - ruski modri mački (FOTO)

Spoštovani bralci! 

Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Domovina ruske modre mačke je oddaljeni Arhangelsk, največje morsko in rečno pristanišče na ruskem severu. Ob koncu 19. stoletja, ko je prišla v Veliko Britanijo, je osvojila srca Evropejcev. In še do nedavnega je bila bolj znana v tujini kot v Rusiji.

1. V Veliko Britanijo je prispela z ladjo

Pepelnato siva mačka je bila najpogostejša spremljevalka ljudi na ruskem severu - njena glavna naloga je bil lov na miši. Mačke so bile (in še vedno so) najučinkovitejše živali proti glodavcem, zato so jih pogosto vzeli na krov ruski in evropski mornarji, predvsem Angleži, ki so bili pogosti gostje na ruskem severu (več o tem tukaj).

V drugi polovici 19. stoletja se je v Veliki Britaniji začela pojavljati nova znanost o mačkah - felinologija - in sive mačke, ki so potovale na ladjah iz Arhangelska, so bile pod drobnogledom lokalnih vzrediteljev. V britanskem tisku so bili prvič omenjene že v 60. letih 19. stoletja, od 70. let 19. stoletja dalje pa so jih že razstavljali na razstavah kot arhangelske modre mačke. V devetdesetih letih 19. stoletja so bile domorodne mačke iz Arhangelska in njegovih otokov namenoma pripeljane za vzrejo v Anglijo. Leta 1912 je mačka končno dobila svoj pasemski standard.

2. Pasmi je grozilo izumrtje

Na začetku dvajsetega stoletja je bila ta mačka videti nekoliko drugačna od sodobne mačke: imela je debelejše in trše krzno (na severu Rusije je vendarle precej hladno) ter močne zadnje tačke. Po razširjenosti v Evropi je prišla celo v ZDA, kjer so jo imenovali včasih ruska, včasih arhangelska, včasih sibirska in celo malteška (felinologi namreč vse mačke s sivomodrim kožuhom imenujejo "malteške"). Po drugi svetovni vojni ji je grozilo izumrtje, vendar so konec štiridesetih let prejšnjega stoletja rejci ponovno obudili to starodavno in čudovito pasmo. Preostale mačke so križali s siamskimi, havanskimi in drugimi pasmami. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je v ZSSR začelo felinološko gibanje, so te mačke postale končno znane tudi v svoji domovini.

3. Ruska modra ima smaragdne oči

Zaradi vzreje na različnih koncih sveta so felinologi vzgojili štiri vrste ruske modre mačke - angleško, skandinavsko, evropsko in severnoameriško. Nekoliko se razlikujejo v obliki ušes in telesnih razmerjih, v vsakem primeru pa to pasmo odlikujejo kratka, gosta, sivomodra dlaka, smaragdne oči in nežen značaj. Takoj razumemo, da imamo opravka z inteligentno mačko, ki se rada igra, nam lahko dela družbo ob gledanju večernega filma, vendar spoštuje osebne meje in se ne pusti nadlegovati.

4. Obstajata tudi ruska bela in ruska črna

Na podlagi ruske modre so tuji rejci vzgojili novi pasmi, rusko belo in črno. Ta izbor je bil vzporedno opravljen v Veliki Britaniji in Avstraliji. Avstralski vzreditelji so sibirsko modro križali z rusko modro. Nastala je popolnoma bela mačka s smaragdnimi očmi, ki so jo poimenovali Bela vrtnica. Njeni potomci so postali "babice" ruskih belih mačk v Avstraliji (tam še danes obstaja hiša za vzrejo belih, črnih in modrih mačk, kjer jim pravijo Babushka Blue Russians). Nova pasma je bila registrirana leta 1975 v Novem Južnem Walesu. Danes je poleg Avstralije priznana tudi na Novi Zelandiji, v Južni Afriki, ZDA (od leta 2010) in Združenem kraljestvu.

Angleški selekcionisti pa so križali ruske modre z belimi siamskimi in v tretji generaciji se je iz nekega razloga rodil črn maček z zelenimi očmi. Poimenovali so ga Arktična Laskacija (Arctic Lascatsya) in tako je postal "babica" vseh črnih ruskih mačk.

5. Hodi kot balerina

V Rusiji hojo ruske modre mačke pogosto primerjajo s hojo balerine. To je majhna mačka (njena običajna teža je 3-5 kg), ki se giblje zelo lahkotno in elegantno ter ima vitke in močne tačke. Kot vse stare pasme ima tudi ruska modra dobro zdravje (živi 15-20 let) in inteligenco.