Maslenica: Kako je poganski praznik Slovanov postal ruska ljudska zabava

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

In nikogar pretirano ne moti, da se v tem tednu udeležujejo tudi sedmin, žrtvovanj in poganskih obredov plodnosti. Vsi ti običaji so ostanki predkrščanskih običajev Slovanov. Zanje je pust simboliziral prebujanje narave, njeno obnavljanje, plodnost in s tem pripravo na delo na polju.

Na katere ključne pojme so se naslanjali Slovani med praznovanjem pusta?

Sonce

Ljudska veselica v času Maslenice na Admiralitetnem trgu v Sankt Peterburgu

Konstantin Makovski

Prihod pomladi je pomenil, da je sonce začelo sijati močneje in dlje. Naši predniki so si sonce predstavljali kot ognjeno kolo, ki se kotali po nebu, in dan se je zamenjal z nočjo. Tako je kolo postalo atribut obredov, povezanih s soncem.

Sežiganje strašila Maslenice

Apollinarij Vasnecov

"Ruski vaščani med praznovanjem Maslenice pozdravljajo pomladno sonce, tako da vozijo sani s palico v sredini, na palico pa postavijo vrtljivo kolo. V Sibiriji na kolo postavijo moškega, oblečenega v ženska oblačila in kokošnik (rusko naglavno pokrivalo, op. ur.), kar se ujema z našim ljudskim izročilom, ki pooseblja Sonce v ženski podobi," je zapisal folklorist in raziskovalec kulture slovanskih narodov Aleksander Afanasjev v knjigi Poetični pogledi Slovanov na naravo (1865-1869).

Dež

Maslenica

Pjotr Gruzinski

Poleg sonca za kmete niso bili nič manj pomembna spomladanska deževja in nevihte, ki so jih prav tako skušali "povzročiti" s posebnimi obredi. V zavesti takratnih ljudi so si nebo predstavljali kot ocean, oblake pa kot čolne ali ladje, ki plujejo po njem.

Afanasjev navaja, da so v času Maslenice v Sibiriji na več saneh, povezanih skupaj, ustvarili ladjo z vso potrebno opremo in jadri; v sprednje sani so vpregli do dvajset konj, na ladjo pa so posedli pošteno Maslenico (ime ljudskega praznika je nadomestilo pozabljeno ime stare boginje) in medveda (zoomorfno utelešenje boga gromovnika). V nekaterih mestih je bila navada, da so se na pustni teden vozili z velikim čolnom, postavljenim na smuči.

"Nedolgo nazaj so v Arhangelsku v času Maslenice skozi mesto vozili bika na ogromnih saneh, ki jih je vleklo dvajset ali več konj: šlo je za spomladanski izhod Peruna (slovanskega boga groma in strele), ki je jezdil v gromozanskem oblaku. Po različnih pesniških pogledih se je bog gromovnik bodisi sam pojavil v podobi divjega bika bodisi kot pastir gnal oblačne krave v nebesa in jih molzel s strelami," piše strokovnjak.

Boj med dobrim in zlim

Nikita Mihalkov/Studio TriTE,1998

Menjavanje letnih časov je bilo pojmovano kot boj med odhajajočo zimo (in z njo povezanimi htonskimi silami) ter prihajajočo pomladjo (in razcvetom življenja).

Menjava letnih časov in soočenje dveh sil, se je odražala v obrednih dvobojih, ki so imeli tekmovalno naravo. Mednje spadajo ruske borbe s pestmi "stena ob steno", pustne igre z žogo in zavzetje snežnega mesteca, ugotavlja ruska folkloristka, slavistka in etnolingvistka Tatjana Agapkina v knjigi "Mitopoetična podlaga slovanskega ljudskega koledarja. Pomladno-poletni cikel" (2002).

Preberite še: Pozabljeni pustni običaji: Praznujte kot slovanski vojščaki!

Žrtvovanje

Sežiganje zimskega strašila na zadnji dan praznovanja Maslenice v Suzdalju

Vladimir Smirnov/TASS

Čas prehoda iz zime v pomlad je spremljal obredni "smrt" slamnatega strašila, ki so ga sežgali četrti dan pustnega tedna. To dejanje je imelo lahko več simbolnih pomenov: strašilo je lahko simboliziralo "umirajoče" staro leto, lahko pa tudi smrt, njegov sežig pa zmago življenja.

Folklorist, etnograf, jezikoslovec in arheolog Vsevolod Miller (1848-1913) je menil, da strašilo uteleša staro leto, ki so ga ubili, preden je prišlo novo leto. Drugi folklorist Jevgenij Aničkov (1866-1937) pa je menil, da je strašilo simboliziralo smrt, njegov sežig pa zmago življenja.

Sovjetski filolog Vladimir Propp (1895-1970) je poudaril, da strašilo ni bilo preprosto sežgano. Njegov pepel so nato posipali po zemlji, da bi okrepili njene proizvodne moči in spodbudili rodovitnost. Pomembno je, da so kmetje obred izvajali prav na posejanem polju.

Podoben obred so izvajali tudi doma: sežgali so majhne lutke, pepel pa vrgli na dvorišče k živini, da bi spodbudili njeno plodnost, piše sovjetska etnografinja A. B. Zernova. Hkrati pa Maslenice nikakor niso smeli hraniti do postnega časa. To samo poudarja pogansko naravo praznika.

Podaljšanje življenja

Plesanje kola

Fred Greenberg/Sputnik

Ključni pomen pustnega tedna je bil ustvariti pogoje za podaljšanje življenja.

Temu cilju je ustrezalo zlasti plesanje kola: ples, ki predstavlja gibanje v krogu, je utelešal proces spletanja, vrtenja kot prispodobo rojstva življenja in je bil namenjen dobri letini pridelkov, pravi Tatjana Agapkina. Podobno nalogo je imelo tudi sankanje s hriba in vožnje s sanmi v času Maslenice: daljša kot je bila vožnja, daljši je bil pridelek lanu.

Ideja o rodovitnosti se ni razširila le na obdelovalno zemljo in živino, temveč tudi na človeka. Mladim so bile dovoljene predporočne igre - zlasti skupne vožnje s sanmi; dovoljeno se je bilo tudi javno poljubljati. Neporočenih fantov in deklet niso le spodbujali k poroki, ampak so jih tudi zasmehovali, tako da so jim "za kazen" na nogo privezali majhen kos hloda (ali jim ga obesili okoli vratu), ki je simboliziral zaporo.

Preberite še: 5 najbolj nenavadnih ruskih pustnih običajev

Med praznovanjem ob pustnem kresu so bile pogoste žaljivke, vzkliki in pesmi erotične narave.

"Na ruskem severu, na Uralu, v Sibiriji in drugod je zadnji dan Maslenice eden ali več moških zunaj na mrazu pred ljudmi uprizarjalo Maslenico v ruski banji. Pri tem se je moški, ki je posnemal Maslenico, slekel do golega, vzel metlo, vstopil v čoln in se tam potil v savni na veliko zabavo množice," piše Agapkina.

Spominska slovesnost

Maslenica

Aleksander Ščerbak/TASS

Po mnenju kmetov so bili mrtvi predniki tako na drugem svetu kot tudi na zemlji, zato so lahko vplivali na njeno rodovitnost. Zato se jih je bilo treba spominjati. Glavna jed pogrebne pojedine v Rusiji so bile palačinke.

V Rjazaški guberniji so v času pogreba spekli palačinke za sedmino in prve položili na glavo pokojnika. Pri spominski slovesnosti so bili pokojnikovi sorodniki povabljeni, da poskusijo prvo palačinko, piše sovjetski in ruski jezikoslovec in slavist Valerij Mokijenko (rojen leta 1940).

Palačinke so seveda postale del praznovanja Maslenice.

V Tambovski guberniji so prvo palačinko položili na strešno okno za duše staršev, v Kaluški guberniji so jo v soboto pred Maslenico pustili na kapelici "za starše", drugod so jo odnesli na pogost in preprosto položili na grob. V nekaterih gubernijah so jo pobožne ženske pojedle v času Maslenice v spomin na umrle. Tako je bila prva palačinka namenjena umrlim, nekakšen poklon prednikom, ki je zagotavljal povezavo s posmrtnim življenjem.

Vendar so to funkcijo pozneje opustili, palačinke pa so postale neposredno povezane s pustom. Leta 2022 je na primer Ruski center za raziskavo javnega mnenja izvedel raziskavo in ugotovil, da v času Maslenice 87 odstotkov Rusov načrtuje uživanje palačink.

Datumi praznovanja Maslenice

Ker je pust povezan z naravnimi cikli in predvsem z dolžino svetlega dela dneva, je logično domnevati, da ga je treba praznovati okoli 21. in 22. marca, takoj po spomladanskem enakonočju: tako je menil predvsem etnograf Vsevolod Miller. Danes pa so datumi pustnega tedna prilagodljivi, saj so vezani na veliko noč, pred katero je še postni čas.

Med postnim časom sta bila nebrzdano veseljačenje in požrešnost kategorično neprimerna, vendar Cerkev ni mogla odpovedati priljubljenega in starodavnega ljudskega praznika, saj bi to povzročilo val nezadovoljstva. In ker je bila večina pravoslavnega prebivalstva kmetov, naravno povezanih z agrarnimi cikli, se je morala Cerkev sprijazniti s poganskim izročilom. Dejansko je bila Maslenica v cerkvenem koledarju zapisana pod imenom "Sirov teden" in je bila "določena" osem tednov pred veliko nočjo.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.