Čukotka. Mroži na ledenem toku ob Wranglovem otoku, ki je del državnega naravnega rezervata v Arktičnem morju.
Jurij Smitjuk/TASS21-letni roza mrož Saltan, ki velja za največjega mroža v Rusiji, v Bahčisarajskem parku miniatur. Mroža so v park prepeljali iz cirkusa, v katerem je gostoval po Rusiji in Evropi.
Konstantin Mihalčevski/SputnikEna najbolj nenavadnih in prepoznavnih živalskih vrst. In da, živijo tudi v Rusiji, čeprav na zelo omejenem območju - ob obalah Arktičnega oceana. Tipični mroži lahko zrastejo do 3,5 metra in tehtajo približno 800 kg. Včasih pa so lahko celo veliko večji od svojih sorodnikov - nekateri raziskovalci so v Severnem ledenem oceanu našli mrože, dolge 5 metrov, njihova teža pa je znašala skoraj 2 toni!
V narodnem parku Kurskaja kosa v Kaliningrajski regiji opažen mrož. Zgodaj zjutraj so inšpektorji parka nedaleč od meje z Litvo našli mroža; sesalec naj bi plaval s tokom iz Poljske.
Vitalij Nevar/TASSMimogrede, tudi glavna razpoznavna značilnost mrožev, okli, dosegajo impresivno velikost. Pri odraslih samcih so lahko dolgi tudi do enega metra. Potrebni so za zastraševanje sovražnikov in rezanje debelega ledu pri iskanju hrane. Okli zlahka naredijo luknje v ladjah....
Samica zobra v odprti ogradi pri -32 stopinjah Celzija v parku flore in favne Rojev Ručej v Krasnojarsku
Ilja Najmušin/SputnikZober ali evropski bizon tehta od 400 do 1000 kg, odrasli pa zrastejo do 2 metra v višino. Zober spada med redke sodoprste kopitarje, njegova populacija je bila uničena v začetku 20. stoletja. Vendar jih je danes še vedno mogoče srečati, in to celo v Rusiji.
Kavkaški (gorski) zobri na območju kavkaškega državnega naravnega biosfernega rezervata H. G. Šapošnikova.
Igor Onučin/SputnikDanes 66 zobrov živi v živalskih vrtovih po vsej Rusiji, njihovi potomci pa so bili izpuščeni v narodne parke na Kavkazu ter v Brjanski in Smolenski regiji. Znanstveniki pa se najbolj veselijo rezultatov Pleistocenskega parka v Jakutiji - leta 2011 so vanj naselili 5 zobrov v upanju, da bodo v naslednjem stoletju lahko oživili populacijo.
Kljub temu da povprečna divja svinja ne tehta več kot 200 kg (kar sploh ne izgleda velikansko), lahko te živali v nekaterih primerih dosežejo resnično orjaške velikosti.
Divje svinje na kmetiji Makarov Hutor v Jaroslavski regiji
Oleg Smislov/SputnikNa Uralu in Daljnem vzhodu so lovci večkrat naleteli na divje svinje, ki so tehtale več kot 500 kg, njihova velikost pa je bila primerljiva z velikostjo povprečnega Rusa - 1,7 metra! Takšne velikosti divjih svinj so osupljive, saj navadni predstavniki te vrste ne zrastejo več kot meter v višino.
Severni medved na rtu Koževnikova
Maksim Deminov/SputnikSeverni medved ni le zelo velika žival, ampak tudi največji kopenski plenilec na planetu. Tudi ta živi v Rusiji, vendar je življenjski prostor teh živali podoben življenjskemu prostoru mrožev - na skrajnem severu in na obalah Severnega ledenega oceana.
Odrasel samec severnega medveda lahko doseže približno 3 metre v višino in tehta do 600 kg. Obstajajo tudi večji predstavniki te vrste, katerih masa lahko doseže 1 tono, vendar so veliko redkejši. Mimogrede, če se takšen plenilec postavi na zadnje noge (kar pogosto stori, da bi ustrahoval sovražnike), lahko njegova višina doseže 3,5 metra!
Ta sladkovodna riba iz družine jesetrov je ena izmed najbolj nenavadnih prebivalcev vodnih globin. Nenavadna ni le zaradi svojega videza (številni ugotavljajo, da njen videz spominja na človeški obraz), temveč tudi zaradi svoje ogromne velikosti.
Naravni rezervat polotoka Schmidta. Orjaška beluga vstopa v vode polotoka, kjer mrgoli hrane zanjo.
V. Titov/TASSRibe lahko dosežejo dolžino do 9 metrov, tehtajo pa tudi 2 toni! Vendar takšnih velikosti ne dosegajo več tako pogosto; temu botrujejo človekove dejavnosti v vodi. Danes je ostalo zelo malo belug. Bistvo ni v ekologiji ali množičnem lovu, temveč v hidroelektrarnah, ki jim preprečujejo selitev iz Kaspijskega, Azovskega in Črnega morja v velike reke, kjer se ponavadi drstijo. Preživele so le zaradi ribogojnic, vendar umetno vzgojene beluge le redko dosežejo takšne velikosti.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.