Hibridna vojna Putinovega morilskega lignja

Sergej Jolkin
Najboljši primeri protiruske histerije v svetovnem tisku.

Histerija v poročanju o Rusiji je že zdavnaj prestopila meje zdravega razuma. Država, o kateri odhajajoči ameriški predsednik Barack Obama pravi, da je majhna in šibka ter da ne proizvaja ničesar, kar bi kdorkoli želel kupiti, je hkrati označena kot agresivna velesila, ki je kriva za Brexit, izvolitev Donalda Trumpa ali pa pripravlja strmoglavljenje Angele Merkel v Nemčiji ter invazijo na vsako drugo državo v Evropi.

Vsakdo, ki ima pet minut časa, pa najsi gre za novinarja, politika ali le navijača Hillary Clinton, poražene demokratske kandidatke za predsednico ZDA, piše pravljične komentarje o ruski grožnji, ki se ji mora svobodni svet zoperstaviti. Vse skupaj se razvija v čedalje bolj komične razsežnosti. Mirno lahko rečemo, da so nekateri prevečkrat gledali Jamesa Bonda in zdaj mislijo, da je Vladimir Putin zlobnež iz vohunskega sveta, ki skuša prevzeti oblast nad vsem svetom.

Ne verjamete? Pa se prepričajmo! Pri britanskem Daily Expressu so si privoščili objavo zgodbe o velikanskem lignju, iz katerega naj bi Rusi razvijali orožje. V omenjeni zgodbi je mogoče najti vse elemente. Prebeglega znanstvenika, ki trdi, da so skrivnostno bitje odkrili na Arktiki in da je takoj ubilo njegovega kolega. Pošast da lahko spremeni obliko, da je podobna človeku in sprosti strup ter paralizira nasprotnika, potem pa ga s svojimi kraki raztrga na kosce. Šele po petih dnevih so znanstveniki uspeli ujeti pošast, vendar jim jo je oblast pozneje odvzela. Jasno, kako bi brez morilskega lignja Putin zmagal v hibridni vojni proti zahodu!

Od The Oniona do rumenega tiska

Rad berem The Onion, kjer pišejo šaljive, lažne novice. Seveda sem moral omenjeno zgodbo dvakrat prebrati, da sem se prepričal, da ne gre slučajno za satiro. Ne, ne gre. Sicer močno dvomim, da veliko ljudi tej zgodbi dejansko verjame, je pa to dokaz, da se lahko o Rusiji dandanes objavi vsako neumnost. V opravičilo boste morda rekli, da gre za rumeni časopis, v katerem je mnogo podobnih za lase privlečenih zgodb. A tudi rumeno časopisje ima svoj doseg in vpliv.

Da lahko o Rusiji zapišeš vsako neumnost, ki ti je pozneje seveda ni treba popravljati,  priča zapis v britanskem Mail Online. Zgodb o ruski agresivni politiki do svojih sosedov smo se že naposlušali.  Vedno gredo v smeri, da Vladimir Putin skuša obnoviti Sovjetsko Zvezo in da je Finska naslednja. Finska seveda ni bila del Sovjetske Zveze, ampak prej del Ruskega imperija. Bolj zabavno je, da nam avtor razlaga, kako Rusija agresivno prestavlja rakete tipa Iskander v Balkanskem morju. Morda boste rekli, da se je avtorju samo zatipkalo, vendar je vse skupaj zgovoren dokaz kvalitete današnjega novinarstva. Čeprav je članek že dolgo dostopen na spletu, še zdaj nihče ni objavil popravka. Takšno propagando se pač vrže v eter in potem pozabi, ker je na vrsti ža naslednja. Jasno je, čemu služi avtorjev zapis: pritiskom, da se Finsko vključi v NATO ali samo prispeva k večji povezanosti na področju vojaških zmogljivosti. Da ne bo pomote, Rusija seveda ne bo napadla Finske.

Ruse lahko mirno obtožiš vsake nizkotnosti. Tudi tega, da obstaja velika verjetnost, da bodo ruski obveščevalci orkestrirali masovne spolne napade s strani migrantov v Nemčiji in s tem rušili podporo Angeli Merkel. Skupaj s Sirci. Tako trdi Gustav Gressel, ki je podpisan kot politični analitik, sicer zaposlen pri možganskem trustu European Council on Foreign relations. Ko seveda ni zaposlen s pisanjem svoje nove fantazijske knjige. Vse kaže, da Putin za orožje ne bo uporabil samo morilskega lignja, na zalogi ima namreč tudi armado posiljevalcev.

In kaj pravijo “resni strokovnjaki”?


In ko smo že pri migrantih in Rusiji, se nekoliko pomudimo še pri resnih medijih in resnih strokovnjakih, kot se seveda sami predstavljajo. Med drugim je BBC prenesel sporočilo ameriškega generala Philipa Breedlova ameriškemu senatnemu odboru za oborožene sile, da Rusija in Sirija migracije namerno uporabljata kot agresivno strategijo proti Evropi. Vse to s ciljem, da bi med evropskimi državami ustvarjali razdor. Sirske oblasti naj bi tako z neusmiljenim bombardiranjem svoje ljudi poganjale v beg in ustvarjale poplavo beguncev proti Evropi.

Problem je, ker v resnici sploh ne vemo, koliko migrantov in beguncev je bilo lani v resnici iz Sirije. Vmes so bili še številni drugi, a je bilo priročno trditi, da so iz Sirije, ker so si lahko tako obetali večje simpatije. Kdo pa bo sirske begunce pošiljal nazaj na območje, kjer divja vojna? Problem je tudi, da se vsako grozodejstvo v Siriji pripisuje vladnim silam in njihovim zaveznikom, čeprav je očitno, da uporniki niso nikakršni angeli in so večinoma zdaj samo še skrajneži, pripravljeni zagrešiti vsake vrste zločinov. Ampak o tem se ne sme poročati.

Podobnih zgodb je malo morje in o tem bi lahko napisali obsežno knjigo. Putin je ubil Litvinenka, ubil je Politkovsko, strmoglavil je letalo s poljskim političnim vrhom, celo malezijsko potniško letalo nad Ukrajino je sestrelil in tako dalje. Rusko gospodarstvo se bo sesulo, Rusi nimajo otrok in bodo izumrli, če se ne bodo prej skupinsko zastrupili z alkoholom. Vsi živijo v razpadlih lesenih dačah nekje na podeželju, kjer ni elektrike. Ni da ni.

Rusofobija je na pohodu. Strah pred Rusi razpihujejo vsak dan, pri tem pa lažejo do nezavesti. Po eni strani trdijo, da gre za propadlo državo, ki jo bo vsak čas vzel vrag, po drugi pa, da gre za agresivno velesilo, ki nas bo vse zasužnjila, če se ne bomo hitro uprli. Kar je povsem noro.

Smešne zgodbe v rumenem časopisju človek še prebavi in se jim nasmehne, hujše je, ko se podobno o Rusiji izražajo tudi vodilni politiki, strokovnjaki in novinarji. Ko Rusija postane dežurni krivec za vsak poraz političnih elit na Zahodu, ko se Rusijo obtožuje najhujših zločinov v sirski državljanjski vojni ter priprav na invazijo na sosednje države in vodenja hibridne vojne proti Zahodu. Nič od tega ni res, ima pa vsaj na del javnosti brez dvoma negativen vpliv.

Če želite, je to koristno za podaljševanje in uvajanje novih sankcij, ki jih sicer ljudje ne bi podpirali, za premikanje vojaških enot proti ruskim mejam, za krepitev vojaških proračunov in čisto praktično tudi za preganjanje domače opozicije, ki jo lahko po novem zmerjajo z ruskimi propagandisti in koristnimi  idioti, ki delajo za ruske interese.

Sašo Ornik je bloger, ki objavlja za svoj blog Jinov svet in za blogerski portal Drugi svet.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.