Kdo je bolj iracionalen: Trump ali njegovi nasprotniki?

Usoda Trumpovega zdaj že bivšega svetovalca za nacionalno varnost Michaela T. Flynna je dober pokazatelj silovitosti in trdovratnosti napadov na ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegovo administracijo. Ko se je razvedelo, da se je decembra pogovarjal z ruskim veleposlanikom v ZDA Sergejem Kiseljakom in to menda celo o sankcijah ZDA proti Rusiji, je moral Flynn nepreklicno odstopiti. Močvirje, za katerega je Trump med predvolilno kampanjo obljubil, da ga bo izsušil, je udarilo nazaj. Z vso silovitostjo.

Čeprav ni nobenih dokazov, razen divjih teorij zarot, je v ZDA v večjem delu medijskega prostora ter med Trumpovimi nasprotniki obveljalo, da je Rusija vplivala na ameriške predsedniške volitve. V času “protiruske” histerije – od obtožb o hekerskih napadih, preko lažnega Trumpovega dosjeja do Flynnovega odstopa, v ZDA niso predstavili enega samega dokaza o ruskem vmešavanju. Še več, v zvezi s tem niso obtožili enega samega človeka ali pridržali enega samega ruskega agenta.

Nasprotno so v Rusiji samo lani ujeli 53 tujih obvečevalcev in odkrili kar 386 agentov, kar je Putin razkril na nedavnem srečanju s pripadniki Zvezne varnostne službe (FSB). Kot na dlani je, na katero državo se vrši pritisk iz tujine!

Na Rusijo in tudi na Trumpa zaradi načrtov, povezanih z največjo državo na svetu, pritiskajo z vseh strani. Na nedavni tiskovni konferenci, ki so jo mediji predvidljivo označili za še en polom, je Trump ne glede na pritiske ponovil, da dobri odnosi z Rusijo niso nekaj negativnega, pač pa je to nekaj pozitivnega. In kdo je po njegovem glavni krivec, da ne more doseči sprave z Rusijo? Mediji in njihovo lažno poročanje, je bil jasen ameriški predsednik.

Zastavlja se vprašanje: Kdo je v tej sporu bolj racionalen? Trump, ki želi zgladiti odnose z drugo veliko silo, ali njegovi kritiki, ki vsakodnevno demonizirajo njega in Rusijo ter s tem naravnost kličejo po zaostrovanju odnosov?

V resnici Trump zasleduje izključno ameriške interese, kar bi moral početi vsak predsednik suverene države. Ker je s stališča predsednika samo to racionalno.

Osredotočimo se za trenutek na Trumpovo izjavo, da je NATO zastarela organizacija ter da bi morale druge članice zavezništva za obrambo namenjati večji delež svojega BDP-ja. Iz ameriške perspektive gre za povsem racionalno izjavo. Zakaj bi morale ZDA podpirati zaveznike, ki niso pripravljeni skrbeti za svojo varnost? V resnici sploh ne gre za to, da namerava Trump uničiti NATO, pač pa hoče zgolj razbremeniti ZDA. To seveda ni v interesu Rusije, ki na svojih zahodnih mejah noče videti oboroženega zavezništva. Izključno ameriške interese Trump zasleduje tudi pri tem, ko govori o uničenju Islamske države. Z Rusijo želi na tem področju sodelovati, da bi uničil to skrajno organizacijo, ne pa zato, ker bi želel afirmirati vlogo Rusije na Bližnjem Vzhodu. V ameriškem interesu je tudi razdor med Iranom, Kitajsko in Rusijo, kar se bo težko zgodilo, saj se je v zadnjem času omenjeno zavezništvo močno okrepilo.

Ko gre za odnose z Rusijo, so v resnici neracionalni, pravzaprav histerični, Trumpovi nasprotniki sami. Kdo ve, kaj se jim mota po glavi? Morebiti gre za priročnega zunanjega sovražnika, ki ga izkoriščajo za napade na Trumpa. Mogoče si želijo nove hladne vojne, da bi lahko okrepili delovanje vojaških in obveščevalnih sistemov ter prodali več orožja. Mogoče – in tega se je treba najbolj bati - si želijo konfrontacije z Rusijo, ker želijo uničiti tekmeca ameriški prevladi v svetu.

Negativno poročanje o Rusiji ni omejeno samo na ZDA, pač pa je razširjeno po vsem t. i. zahodnem svetu. Postalo je že tako zakoreninjeno, da je v resnici že prav tragikomično. Predvsem pa trdovratno. Zahodni mediji v nedogled ponavljajo svojo zgodbo in se ne ozirajo na pomanjkanje dokazov za svoje trditve. S tem nadaljujejo, čeprav se “lažno poročanje” nekaterim že pozna pri padanju naklade.

Bo Trump na koncu vendarle popustil pritiskom, zaprl fronto in Rusijo razglasil za sovražnika? Nenazadnje ima ameriški predsednik – tudi po svoji krivdi – veliko sovražnikov. Kot prvo gre za človeka, ki se ne zna obnašati in misli, da mora odgovarjati na vsak napad, pa četudi to pomeni pošiljanje nepremišljenih twittov ob treh zjutraj. Zdi se, kot da mu sploh ni mar, če koga užali in spremeni v zagrizenega nasprotnika.

Po drugi strani se je težko znebiti občutka, da iskreno želi več sodelovanja z Rusijo. Težava je, da za razliko od ruskega predsednika Vladimirja Putina na svoji strani (še?) nima ameriške tajne službe. Brez nje bo težko manevriral!

Sašo Ornik je bloger, ki objavlja za svoj blog Jinov svet in za blogerski portal Drugi svet.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.