1. Po zakonu (Lev Kulješov, 1922, ZSSR)
Ta črno-bela drama je bila zasnovana po knjigi Jacka Londona »Nepričakovano«. Skupina petih iskalcev zlata odkrije zlato žilo, na kar eden od njih ubije dva svoja prijatelja in dva tujca. Na koncu mu orožje vzameta mladoporočenca, ki se ne moreta odločiti, ali ga kaznovati ali prijaviti policiji. Film je bil za širšo publiko preveč subtilen, zato so njegovo pravo vrednost spoznali samo filmski kritiki.
2. Bojna ladja Potemkin (Sergej Ejzenštejn, 1925, ZSSR)
Na seznamu so štirje filmi Sergeja Ejzenštejna, priljubljenega Stalinovega režiserja. Ta film opeva rusko revolucijo leta 1905 in govori o uporu na križarki Potemkin med njenim patruljiranjem v Črnem morju. V filmu je znamenita scena, kjer ljudje tečejo po stopnicah v Odesi. Po snemanju filma so stopnice dobile naziv po knezu Potemkinu. Preostali trije Ejzenštejnovi filmi so Oktober (1928), posnet za počastitev desetletnice revolucije, Aleksander Nevski (1938) in prvi del Ivana Groznega (1944). Zadnja dva sta bila posneta po ukazu Stalina. Filma častita ruska srednjeveška vladarja, ki sta premagala svoje nasprotnike. Po mnenju določenih kritikov si je Stalin s tem želel zvišati legitimnost, saj je menil, da on v bistvu nadaljuje poslanstvo teh dveh velikih vladarjev, ki sta branila Rusijo.
3. Mati (Vsevolod Pudovkin, 1926, ZSSR)
Pudovkina na seznamu zastopajo trije njegovi filmi, ki pa so deli iste trilogije. Poleg Ejzenštejna je bil Pudovkin eden od pionirjev sovjetske kinematografije. Film Mati je posnet po istoimenskem romanu sovjetskega pisatelja Maksima Gorkega. Junakinja je mati revolucionarja Pavla Vlasova, ki je junaško umrl tekom demonstracij noseč rdečo zastavo revolucije.
Drugi film Pri Sankt Peterburgu (1927) obeležuje deseto obletnico oktobrske revolucije, pojasnjuje zakaj je do nje prišlo in prikazuje navadne ljudi, ki se borijo za svoje pravice. Poslednji film v trilogiji je Burja nad Azijo (1928). Film se dogaja v Mongoliji, kjer je Bela armada ujela komunista – revolucionarja.
4. Zemlja (Aleksander Dovženko, 1930, ZSSR)
V filmu je prikazana vas in življenje ljudi v njej. Film je drama nove sovjetske stvarnosti v kateri je ukinjena zasebna lastnina in kjer je kolektivizem vodilni princip v sovhozih. Film predstavlja rusko zemljo z epskimi dolgimi scenami narave, ki jih spremlja dramatična glasba.
5. Žerjavi letijo (Mihail Kalatozov, 1957, ZSSR)
Film je dobil zlato palmo na filmskem festivalu v Cannesu leta 1958 in je edini sovjetski film, ki je prejel to nagrado. Je ena najbolj podrobnih filmskih analiz druge svetovne vojne, ki prikazuje, kako je vojna tragično vplivala na življenje vsake sovjetske družine. Igralski par Aleksej Batalov in Tatjana Samojlova je postal po tem filmu zelo znan in priljubljen.
6. Balada o vojaku (Grigorij Čuhraj, 1959, ZSSR)
Film prikazuje bistvo druge svetovne vojne kot najbolj bolečega obdobja za ruski narod. Opisuje »odisejo« navadnega vojaka, ki potuje, da še zadnjič vidi svojo mati.
7. Sence naših pozabljenih prednikov (Sergej Paradžanov, 1964, ZSSR)
Ta film je posvečen življenju Huculov, slovanskega plemena, ki je živelo v Karpatih v Ukrajini. Zgodba je v stilu »Romea in Julije« in vključuje fevdalne veleposestnike in mlad zaljubljen par. Dekle tragično premine, fant pa ne more prenehati žalovati in na koncu prav tako tragično umre. Na seznamu je še en film Paradžanova – Granatna barva (1969), zgodba o Sajatu Novi, armenskem pesniku iz 18. stoletja.
8. Andrej Rubljov (Andrej Tarkovski, 1966, ZSSR)
Edini film Andreja Tarkovskega na harvardskem seznamu. Andrej Rubljov je film, ki prikazuje osem epizod iz življenja znanega ruskega srednjeveškega ikonopisca. Mnogi si film razlagajo kot alegorijo na težko življenje umetnika v času sovjetske oblasti, zaradi česar je bil dolgo časa prepovedan.
9. Vojna in mir (Sergej Bondarčuk, 1967, ZSSR)
Tekom poslednjih 60 let je bilo posnetih na desetine filmskih upodobitev epopeje Leva Tolstoja, Univerza v Harvardu pa je izbrala mojstrovino Sergeja Bondarčuka. Rusi ljubijo ta film, ki je bil všeč tudi Američanom. Leta 1969 so mu namreč podelili oskarja za najboljši tujejezični film. Vojno in mir se vsekakor splača pogledati, vendar vam priporočamo, da najprej preberete knjigo.
10. Ruska skrinja (Aleksander Sokrunov, 2002, Rusija)
To je edini postsovjetski film na seznamu, kar pomeni, da Harvard dojema Sokurova kot edinega sodobnega ruskega režiserja. Film je dejansko kontinuiran posnetek brez montaže. Posnet je ob 300-letnici mesta Sankt Peterburg, zgodba pa se dogaja v zimskem dvorcu, kjer se obiskovalci pogovarjajo o ruski kulturi, se spoznavajo z zgodovinskimi osebami od Petra I. do Nikolaja II., ter mračnimi dnevi obleganja Leningrada.