Puškin v Ljubljani: Kulturno sodelovanje med Rusijo in Slovenijo se uspešno razvija

Naša dopisnica Jevgenija Marija Škonda se je z ruskim veleposlanikom Dokum Gapurovičem Zavgajevim in direktorico Foruma slovanskih kultur Andrejo Rither pogovarjala o sedanjosti in prihodnosti rusko-slovenskih kulturnih vezi.

Sodelovanje med Slovenijo in Rusijo na področju kulture se aktivno razvija in širi. To se jasno vidi v skoraj vsakodnevnih kulturnih in izobraževalnih dogodkih, ki med drugim potekajo v Ruskem centru znanosti in kulture ob podpori ruskega veleposlaništva ter v partnerstvu s slovenskimi izobraževalnimi ustanovami in kulturnimi organizacijami. Nova pomembna prelomnica v razvoju tega sodelovanja je odkritje spomenika ruskemu pesniku Aleksandru Sergejeviču Puškinu v Severnem mestnem parku v Ljubljani.

V Rusiji ljudje govorijo: »Puškin je naše vse.« Utemeljitelju sodobnega ruskega knjižnega jezika pravijo tudi »sonce ruske poezije«, čeprav tujci ne vedno razumejo takšne nežne ljubezni Rusov do Puškina (v tujini so navadno bolj priljubljeni ruski pesniki 20. stoletja). Zato je še toliko bolj prijetno, da v Sloveniji razumejo, kako pomembno je ustvarjanje Puškina, in se zanj tudi zanimajo.

O rusko-slovenskem sodelovanju, obetih za prihodnost in odnosu do Puškina v Sloveniji smo se pogovorili z veleposlanikom Ruske federacije v Sloveniji, Dokum Gapurovičem Zavgajevim, ter Andrejo Rihter, direktorico Foruma slovanskih kultur.

Kako danes ocenjujete odnose med Slovenijo in Rusijo?

Doku Gapurovič Zavgajev: Rusko-slovenski odnosi so trenutno na zelo visoki ravni in zajemajo vsa področja, ne samo politike in gospodarstva, ampak tudi kulturo, izobraževanje, znanost, aktivno se razvija turizem. Najpomembnejše pa je to, da je razvoj teh odnosov trajen in pozitiven.

Kakšen je doprinos spomenika Puškinu k tem odnosom?

Doku Gapurovič: Odkritje tega spomenika v enem od osrednjih ljubljanskih parkov je zelo pomemben dogodek v razvoju dvostranskih odnosov med Slovenijo in Rusijo. Prepričan sem, da bo spomenik postal privlačna točka, okoli katere se bodo zbirali prijatelji Puškina. Mislim, da dogodek igra pomembno vlogo tudi v slovenski družbi.

Poleg tega menim, da je kultura eden od najpomembnejših elementov v razvoju naših medsebojnih odnosov, poglabljanju zaupanja in širitvi vezi med našima državama.

Andreja Rihter: Rusko-slovenski odnosi so že tako dobro razviti, še posebej na področju kulture. Izmenjava cveti, letos je potekal krasen festival Tolstoja v Cankarjevem domu, bilo je zelo veliko obiskov, tudi z Jasne poljane, v Rusiji so brali naše avtorje, zato je ta spomenik še eden pobudnik, ob katerem se bomo lahko še srečevali, brali in spoznavali drug drugega.

Kakšen pa je odnos Slovencev do Puškina?

Andreja Rihter: Slovenci poznamo Aleksandra Puškina, vse generacije se z njim srečamo že v osnovni šoli, kjer ga prebiramo. Vemo, da je bil Zupančičev prevod narejen že davno, a še vedno živi med nami. Del Aleksandra Puškina je vedno del našega življenja. Mi pa tudi želimo, da bo France Prešeren še malo bolj poznan v Rusiji.

Andreja Rihter je predlagala postavitev podobnega spomenika slovenskemu pesniku Francetu Prešernu v Moskvi, da bi Rusija bolje spoznala njegovo ustvarjanje. Na to se je živo odzval veleposlanik Ruske federacije D. G. Zavgajev, ki je to idejo podprl.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Preberite še: