Kaj vse je Robinson Crusoe doživel v Sibiriji?

Katja Lobanova

Divjina

Roman Defoja daje impresivno sliko Rusije. Pisatelj nikoli ni obiskal tega dela sveta, pustolovščine svojega junaka pa je zasnoval na resničnih pripovedih potopiscev iz dela Beležke ruske diplomatske misije na Kitajskem (1692-1695) Izbrama Idesa in Adama Branda, ki sta opravila pot od Moskve do Pekinga.

Crusoe v Sibirijo prispe s Kitajske aprila leta 1703 in primerja Veliko moskovsko kneževino s Kitajsko:

" … če se Kitajska ne bi nahajala tako nezamisljivo daleč od Moskovske kneževine in, če upoštevamo, da je njihovo cesarstvo primitivno, nemočno in s slabo upravo, bi jih ruski car z lahkoto pregnal iz njihove dežele in si jih pokoril v enem pohodu."

Defoe je bil duhovnik in nasprotnik ksenofobije, vendar je Robinson sovražil pogane, vključno s Kitajci, Tatari in sibirskimi staroselci. Ruse je videl predvsem kot krščanske brate:

"Mislim, da se je prvo mesto ali trdnjava, kar koli je to že bilo, kar je pripadalo carju, imenovalo Arguna, saj se je nahajalo na zahodni obali reke Arguna. Nisem mogel čutiti nič drugega kot izjemno zadovoljstvo, ko sem prispel v deželo, ki ji vladajo kristjani. Čeprav si Moskovčani komaj zaslužijo, da se imajo za kristjane, pa se kljub temu prikazujejo kot takšni in so pobožni na svoj način."

Pogani

Junak romana pogosto poudarja, da lokalno prebivalstvo ostaja zvesto svoji religiji in običajem ter da v zavesti mnogih ljudi poganstvo in krščanstvo obstajata eden poleg drugega.

"Ljudje so pretežno pogani. Njihove hiše in mesta so prepolna idolov in njihov način življenja je povsem barbarski, razen v mestih in v vaseh blizu mest, kjer živijo kristjani grške cerkve, kot pravijo sami sebi. Vendar je njihova vera pomešana s tako mnogo vraževerja, da jo je včasih težko razlikovati od navadnega čaranja in čarovništva."

Barbari

Crusoe je v poganskih ritualih videl le kri in žrtvovanje, saj ni imel etnografskega znanja o lokalnem prebivalstvu. S prijateljem je celo organiziral pohod z namenom, da bi sežgal poganskega idola.

Gustav-Fjodor Pavli/Wikipedia

Negativen odnos ima tudi do staroselcev in ravno njih srečuje na poti od Kitajske do Toboljska (2300 km vzhodno od Moskve). Takole Robinson označi barbarski tunguski narod:

"Vsi so oblečeni v živalsko krzno in njihove hiše so prav tako narejene iz krzna. Moški se ne razlikujejo od žensk, niti po surovosti izgleda niti po oblačilih. Pozimi, ko so tla prekrita s snegom, pa živijo pod zemljo v jamah, ki imajo nekaj med seboj povezanih votlin."

Mraz

Pripoved o Sibiriji bi bila seveda nepopolna brez opisa mraza. Robinson je več kot 6 mesecev preživel v Toboljsku, od septembra leta 1703 do junija leta 1704, saj je plovba po Belem morju odvisna od letnega časa (pozimi morje zaledeni):

"Tukaj sem preživel 8 mesecev in to je bila mračna, grozna zima: mraz je bil tako silen, da nisem mogel niti pokukati na plano, če nisem bil zavit v krzno in v nekakšno krzneno masko preko obraza. Tisto malo dnevne svetlobe, kar smo je imeli v teh 3 mesecih, ni trajalo več kot 5 ur dnevno, največ 6 ur. Ker je sneg ves čas pokrival zemljo in je bilo nebo jasno, nikoli ni vladal popoln mrak."

Mesto Tobojlsk. Alfred Nicolas Rambaud, 1898.

Wikipedia

Izobraženci

Edini pozitiven vtis Robinsona o Sibiriji je povezan z aristokracijo v izgnanstvu v Toboljsku:

"Najlepše od vsega je bilo to, da sem tukaj našel dobro družbo, v barbarski deželi, kot je ta, v enem od najsevernejših mest Evrope. Glede na to, da je to dežela, v kateri so državni kriminalci pregnani iz Moskve, je bilo mesto polno ruskih plemičev, gospodov, vojakov in dvorjanov."

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.