Rusi gostujejo na Slovenskem knjižnem sejmu

Pri vhodu na balkon Gallusove dvorane Cankarjevega doma boste tudi letos od 22. do 26. novembra našli rusko stojnico.

Pri vhodu na balkon Gallusove dvorane Cankarjevega doma boste tudi letos od 22. do 26. novembra našli rusko stojnico.

Nina Lebar
V času Slovenskega knjižnega sejma od 22. do 26. novembra 2017, na katerem bo zopet prisotna tudi stojnica ruskega Inštituta za prevajanje, bo potekala še cela vrsta prireditev, posvečenih prevajanju iz ruščine v slovenščino in obratno, vsi zainteresirani pa se boste lahko pogovarjali tudi z uglednima sodobnima ruskima pisateljema. Bralce vljudno vabimo, da obiščete katero od prireditev.

Od 22. do 26. novembra lahko na Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu pri vhodu na balkon Gallusove dvorane obiščete rusko stojnico Inštituta za prevajanje, ki deluje pod okriljem priznanega Centra knjige Rudomino iz Moskve. Na voljo bodo sodobna in klasična ruska dela v ruščini in v tujih prevodih, pa tudi prevodi slovenskih avtorjev v ruski jezik. Poleg leposlovja so že tradicionalno na izbiro tudi kvalitetna znanstvena dela z drugih strokovnih področij.

Kako živi ruska beseda v našem prostoru

Vzporedno bo potekala cela vrsta zanimivih prireditev. 21. novembra ob 12.00 bosta v Ruskem centru znanosti in kulture (Ciril-Metodov trg 1, Ljubljana) potekalo slovesno odprtje in konferenca »Kako beseda naša se odzove …«, ki bo obravnavala življenje ruskega leposlovja v drugih državah, zlasti v srednji in jugovzhodni Evropi, pa tudi poslanstvo in izzive prevajalskega dela.

Prevajalski seminar: S kakšnimi izzivi se srečujejo prevajalci iz ruščine in v ruščino?

22. in 23. novembra bo na Filozofski fakulteti potekal 6. Slovensko-ruski prevajalski seminar, namenjen prevajalcem iz ruščine in slovenščine iz vsega sveta (tako uveljavljenim kot začetnikom). Vsak, ki se ukvarja s tem, lahko predstavi svoje dosežke na področju prevajanja leposlovja in se posvetuje z izkušenimi kolegi. Program seminarja:

Sreda, 22. novembra, 9.00-12.00: Tematski blok: Prostor in kultura (nastop do 60 min., 30 min. za diskusijo)

  • (9.00-10.30) Jelena Uzenjova: Ruščina in ruska kultura kot dejavnika ohranjanja identitete staroobredcev na Poljskem (Русский язык и культура как факторы сохранения идентичности староверов Польши)
  • (10.30-12.00) Lilija Gazizova: Poezija in neevklidska geometrija: vzporednice in presečišča (Поэзия и неевклидова геометрия: параллели и пересечения)

Sreda, 22. novembra, 13.00-15.00: Tematski blok: Premisleki ob praksi (nastop do 20 min., 10 min. za diskusijo)

  • (13.00-13.30) Nadežda Starikova: Mojster in Margareta– težave pri prevajanju sovjetskih realij (»Мастер и Маргарита« – трудности перевода советских реалий»)
  • (13.30-14.00) Žana Perkovska: Kako obvarovati bralca ruskih prevodov slovenskih del pred nejasnostmi? O prevajanju slovenskih pridevnikov (Как уберечь читателя переводов со словенского языка на русский от недоумения? O переводе эпитетов со словенского на русский)
  • (14.00-15.00) Zoran Kostić: Tematska delavnica o prevajanju ruske književnosti v srbščino (Mастер-класс о переводе русской литературы XIX–XXI веков на сербский язык)

Četrtek, 23. novembra, 10.00-12.00: Tematski blok: Avtor in prevajalec 

  • (10.00-11.30) Andrej Volos: Avtobiografija - roman - prevod: prelomi (Автобиография – роман – перевод: преломления) (nastop do 60 min., 30 min. za diskusijo)
  • (11.30-11.45) Miha Vanič, Mladen Uhlik: Кdo poje v stavku За стеной поют? Prevajanje prikritega vršilca v ruskih nedoločnoosebnih stavkih)
  • (11.45-12.00) Julija Sozina: Prevajanje romana Marka Sosiča Balerina, balerina –o stičiščih med obrtjo prevajalke in igralke – vživljanje v podobo (Перевод романа Марко Сосича »Балерина, Балерина« – пересечене ремёсел переводчика и актера – вживание в образ)

Četrtek, 23. novembra, 14.40-16.20Študentska sekcija (v pred. št. 5 na Filozofski fakulteti):

Seminar organizirajo Neodvisna neprofitna organizacija Inštitut za prevajanje ob podpori Zvezne agencije za tisk in množične medije (Rospečat), Vseruska državna knjižnica za tuje književnosti Margarite Rudomino, Inštitut za slavistiko Ruske akademije znanosti, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo slovenskih pisateljev, Predstavništvo organizacije Rossotrudničestvo v RS – Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Forum slovanskih kultur, Center knjige Margarite Rudomino ter Center slovanskih kultur iz Moskve.

Kako prevajanje združuje kulture

22. november, sreda – Cankarjev dom
15.00–16.00
(Prešernova ul. 10, Dvorana Lili Novy)

Srečanje »Prevajanje in diplomacija: umetnost razumevanja druge kulture«
Pogovor o težavah in dosežkih v življenju Knjige na poti premagovanja meja domače kulture; predstavitev novosti serije Sto slovanskih romanov (mednarodnega projekta Foruma slovanskih kultur) ter drugih prevodov vodilnih slovanskih avtorjev.

Srečanje z uglednima ruskima pisateljema
22. november, sreda – Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani
Začetek ob 18:00
(Ciril-Metodov trg 1, Velika dvorana)

Srečanje z ruskima pisateljema, dobitnikoma uglednih ruskih in tujih literarnih nagrad: Andrejem VOLOSOM in Lilijo GAZIZOVO

Andrej Volos

Andrej Volos. Knjige Andreja Volosa bralca potopijo v skrivnostno ozračje Orienta. Za pisatelja to nikakor ni davek eksotiki, temveč del osebnih izkušenj (Volos je dolgo živel v Tadžikistanu in tam prevajal tadžiško poezijo). Podobe, ki jih ustvarja, osupljajo s svojo zaokroženostjo in verodostojnostjo, celo ko pisatelj ne pripoveduje o sodobnem dogajanju, tako kot v romanu Hurramabad, temveč o nečem, kar se je odvijalo pred desetimi stoletji. Andrej Volos se je rodil 4. avgusta leta 1955 v Stalinabadu (Dušanbe, Tadžiška sovjetska socialistična republika). Končal je Moskovsko fakulteto za industrijo nafte in plina. Nato se je vrnil v Tadžikistan in tam prevajal tadžiško poezijo. Kot pesnik je debitiral leta 1979, kot pisatelj pa konec osemdesetih. Finalist Nacionalne literarne nagrade Velika knjiga (2006, 2013), dobitnik nagrade Ruski booker (2013).

Lilija Gazizova

Lilija Gazizova – pesnica, esejistka, prevajalka. Končala je Kazansko medicinsko fakulteto in Moskovsko fakulteto za književnost Maksima Gorkega, podiplomsko je študirala na Inštitutu za svetovno književnost Ruske akademije znanosti. Odgovorna sekretarka revije Interpoezija (New York). Avtorica trinajstih pesniških zbirk, izdanih v Rusiji in v Evropi. Objavlja v revijah Novi Mir, Znamja, Arion, Družba narodov, Oktjabr', Neva, Interpoezija idr. Njene pesmi so prevedene v dvanajst evropskih jezikov. Dobitnica literarnih nagrad Gavrila Deržavina, Ane Ahmatove (revija Junost'), Valentina Berestova ter nagrad evropskih festivalov in ruskih literarnih revij. Prevaja sodobno poezijo iz turkotatarskih jezikov v ruščino. Ustanoviteljica in organizatorica mednarodnih festivalov poezije Nikolaja Lobačevskega in Velimirja Hlebnikova (LADOMIR), ki potekata v Kazanu in Elabugu od leta 2011. V sklopu festivala Nikolaja Lobačevskega poteka tudi konferenca Vpliv neevklidske geometrije na umetniško zavest.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še: