Ne peresa, ampak pesti: Trije veliki ruski pisatelji, ki so se radi stepli

Mladi Vladimir Majakovski je izgledal kot nekdo, ki bi se stepel z vsakim človekom, ki bi mu stopil na pot. Mogoče gre za pretiravanje, toda dejstvo je, da se je pisatelj zares kdaj tudi stepel s svojimi kolegi.

Mladi Vladimir Majakovski je izgledal kot nekdo, ki bi se stepel z vsakim človekom, ki bi mu stopil na pot. Mogoče gre za pretiravanje, toda dejstvo je, da se je pisatelj zares kdaj tudi stepel s svojimi kolegi.

Sputnik
Človek včasih izgubi živce in podleže agresivnim instinktom, tudi veliki pisatelji niso izjema. Predstavljamo tri znane avtorje, ki so s takšnim obnašanjem posebej izstopali.

Vsakomur kdaj popustijo živci in tudi največjim pisateljem ne uspeva vedno, da bi se dvignili nad preproste instinkte. Lahko so krivi ljubezenski trikotniki ali pa gre za nesrečne incidente pod vplivom alkohola, dejstvo je, da so se tudi veliki ruski pisatelji kdaj spustili v pretepe, ki bi jih prej pripisali »navadnim smrtnikom«. Pri katerih treh književnikih pa so še posebej rade zapele pesti?

Sergej Jesenin: Pesnik s pijano dušo

Nekateri so se spominjali, da je imel Jesenin »angelski obraz«, a je bil vedno pripravljen na pijan pretep.

Sergej Jesenin (1895–1925) je ena od najsvetlejših zvezd tako imenovanega »srebrnega veka« ruske književnosti (konec 19. – začetek 20. stoletja), napisal je mnoge lirične pesmi, ki so slavile težko, toda harmonično življenje ruskega kmeta in lepote podeželske pokrajine. Žal pa je Jesenin v začetku 20. let 20. stoletja začel tudi veliko piti in brez alkohola praktično ni mogel več živeti. Včasih ga je to zapeljalo v resne pretepe.

»Tepel se je z lastnim občudovalcem iz province … poskušali smo ga pomiriti, a je že izgubil živce,« je v spominih pisal ruski pesnik in Jeseninov prijatelj Valentin Katajev. Katajev je dejal, da je bil Jesenin v pijanosti obseden z iskanjem Zinke (bivša žena, ki ga je zapustila), ki ji bo »že pokazal, kako se stvarem streže«.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Svoje bivše žene nikoli ni res pretepel, se pa je enkrat spopadel s še enim slavnim pisateljem, Borisom Pasternakom (avtor romana Doktor Živago in pozneje dobitnik Nobelove nagrade). Katajev se takole spominja tega dvoboja: »Pijani Jesenin je Pasternaka držal z eno roko, z drugo pa ga je hotel udariti po ušesu, Pasternak pa se je nerodno trudil, da bi boksnil Jesenina v obraz.« Na srečo so drugi navzoči pisatelji zaustavili ta pretep in preprečili, da bi se velikana književnost resno poškodovala.

Ni pa Jesenina nihče mogel zaustaviti leta 1925, ko je storil samomor. Obesil se je po dolgem boju proti depresiji, ki je bila verjetno povezana z zlorabo alkohola.

O pozitivnih dosežkih Jesenina preberite tukaj.

Vladimir Majakovski: Ljubosumen ljubimec

V svojih pesmih je bil Majakovski provokativen in celo žaljiv, pretepanja pa v resničnem življenju ni preveč maral – ampak včasih se je preprosto »moral« stepsti.

Vladimir Majakovski (1893–1930) je bil zelo slaven pesnik in eden od tistih piscev, ki je bil močno predan oktobrski revoluciji 1917. Hkrati je imel pestro zasebno življenje. Od leta 1918 je živel s svojo muzo in ljubico Lilijo Brik … in njenim možem Osipom, ki se je z njo poročil leta 1912.

Nekako so vsi trije, vsi umetniki, uspeli imeti solidne delovne odnose, ki niso vključevali ljubosumja. Iz spominov na tisto obdobje izvemo, da sta Majakovski in Osip Brik imela drug drugega za prijatelja in sta dobro delala skupaj. Ampak to ni pomenilo, da Majakovski ni bil ljubosumen na druge moške. Enkrat ga je to zapeljalo v težave.

Biograf Majakovskega Bengt Jangfeldt omenja, da je leta 1918 mož po imenu Jakob Izraeljevič začel Liliji Brik pošiljati dolga ljubezenska pisma in jo prosil, da bi bila z njim. Čeprav mu Lilija nikoli ni odpisala, je bil Majakovski besen, ko je izvedel za ta pisma. Enkrat se je soočil z Izraeljevičem na ulicah Leningrada (danes Sankt Peterburg) in ga pretepel. Policija je aretirala oba, Majakovski pa je moral pisati pisatelju Maksimu Gorkemu, ki je imel dobre zveze pri oblasteh, da ga spravi iz ječe.

Več o ljubezenskem življenju Majakovskega tudi v tem prispevku

Sergej Dovlatov: Nesrečni šarmer

Tukaj je Dovlatov že v starejših letih, v mladosti pa je bil nemilosten mož, ki je bil vedno pripravljen na težave.

Sergej Dovlatov (1941-1990) je leta 1978 emigriral iz Sovjetske zveze v ZDA in je izpopolnil umetnost večinoma kratkih in skoraj vedno smešnih zgodb, ki jih hkrati napolnjujeta sreča in žalost. Protagonisti so navadno melanholični in mirni, malo v slogu Woodyja Allena, toda sam Dovlatov je bil veliko bolj vihrava osebnost, ki se je večkrat znašla v težavah, vključno s pretepi. To je šlo dobro skupaj z njegovo precej hvalevredno fizično konstrukcijo.

Dovlatov se je enkrat močno napil in se je odločil, da zaprosi za roko svojo prijateljico Ljudmilo Stern, pri tem pa se ni prav nič oziral na dejstvo, da je bila Ljudmila že poročena in je imela eno hčerko. Narisal se je na pragu doma družine Stern, s ciljem, da odpelje Ljudmilo s seboj. Njen mož Viktor ni bil nad tem prav nič navdušen.

Incident v svojih spominih opisuje Ljudmila Stern: »Vitja je posegel po nečemu, kar je izgledalo kot judo ali karate. Dovlatov je odgovoril z močnim, a slabo namerjenim zamahom. Vitja ga je zagrabil za uho …« Borbe je bilo konec, ko je vmes posegla družinska varuška in vrgla Dovlatova iz hiše.

Ves naslednji dan so vsi njuni prijatelji klicarili in spraševali o incidentu. Znani pesnik Josif Brodski (1940-1996) se je spraševal, ali res drži, da je Viktor odtrgal Dovlatovu uho. »Ne, Dovlatov povsem pretirava,« mu je odvrnila Ljudmila. Ko se je Sergej Dovlatov streznil, je poklical družino in prosil za odpuščanje.

Tudi drugi veliki pisatelji in pesniki so si radi izmenjali kakšno krepko. Več o ruskih »literarnih vojnah« izveste tukaj.

Poglejte tudi: Pet knjig, ki jih morate prebrati, da bi bolje razumeli oktobrsko revolucijo

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Preberite še: