Pomlad je v zraku: Slike in verzi ruskih umetnikov o najlepšem delu leta

Pomlad. Visoka voda, 1897, Isaak Levitan

Od žarkov vesne gnan zmagalnih,

je že pobegnil sneg bil bel

z obližnjih gor v potokih kalnih

dol v vso preplavljeno globel.

Prirodo jasen smeh spreleta,

ko v polsnu čaka jutra leta,

vse sinje se blešči nebo.

A drevje v gozdu še golo

v zelenje gre kakor iz puha.

Za davkom poljskim roj čebel

že leta iz voščenih cel.

Dolina pestra je in suha,

govedo muka, slavček mil

se v tiho noč je že glasil.

Aleksander Puškin, Jevgenij Onjegin

Vrane so nazaj, 1871, Aleksej Savrasov

Pomlad je čas za načrte in projekte. Ko je prišel na posest, je Levin komajda vedel, kaj vse bo delal zdaj, ko se začenjajo njemu ljuba kmečka opravila, bil je kot drevo v pomladi, ki ne ve, kakšne oblike bodo zavzeli mladi popki in poganjki, ujeti v otekle brsti.

Lev Tolstoj, Ana Karenina

Sončen spomladanski dan, 1910, Konstantin Juon

Spomladi, ko se odtalijo tla, se zdi, da se tudi ljudje bolj omehčajo.

Maksim Gorki, Ogenj (kratka zgodba)

Pomlad v okolici Sankt Peterburga, 1896, Ivan Welz

Hrepenenje po novi neznani deželi me je še posebej mučilo ravno spomladi.

Vladimir Nabokov, Maša

Zgodnja pomlad, 1895, Arhip Kuindži

Če sodim po ljudeh, je tale aprilski dan podoben tistemu človeškemu dnevu, ko pomlad govori svoj »Da!«. Tudi narava se strinja in vse spet postaja zeleno.

Mihail Prišvin, Dnevniki

Pomlad, na zorani zemlji, 20. leta 19. stoletja, Aleksej Venecjanov

Zima se zaman jezi,

saj končno minil je njen čas.

Pomlad na trka na okna

in preganja zimo z dvorišča.

Povsod je nemir,

vse žene zimo proč.

Škrjanci so v modrini,

kričeč prihajajo nazaj.

Fjodor Tjutčev, Zima se zaman jezi

Pomlad, 1921, Boris Kustodijev

Oh, pomlad brez konca in brez kraja,

kot brez konca in kraja so sanje!

Spoznavam te, življenje! Sprejemam te!

Pozdravljam te z zvenom ščita!

Aleksander Blok, Oh, pomlad brez konca in brez kraja

Pomlad, 1911, Sergej Vinogradov

Svoboda je blizu. Vse bom še odpustila.

Gledam, kako se pojavlja luč svetlobe,

po trti, mokri od spomladanskega dežja.

Ana Ahmatova, Moj glas je šibak

Oda pomladi, 1927, Aleksander Deineka

Mesto je snelo svoje zimske stvari,

sneg se je spremenil v plundro.

Spet je prišla pomlad,

neumna in zgovorna

kot vojaški kadet.

Vladimir Majakovski, Pomlad

Pomlad, 1929, Kazimir Maljevič

Dan je bil sončen in vetroven, bil je dan, ko si lahko šel za vogal stanovanjskega bloka, se skril pred vetrom, naslonil hrbet na s soncem ogreto steno in z vsem srcem občutil prihajajočo pomlad in toplino ... Stojiš, pogleduješ in se smejiš.«

Jevgenij Griškovec

Poglejte še:

Sergej Jesenin, glasnik ruskega podeželja

Pomlad v Moskvi: Čeprav je muhasta, jo imajo Rusi zelo radi

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.