So Rusi podobno leni kot Črnogorci iz vicev?

Večni simbol ruske lenobe je Ilja Oblomov, lik iz slavnega romana Ivana Gončarova. Oblomovu ni pomoči in je povsem odvisen od svojega služabnika. Ne lenari zaradi depresije, že od nekdaj je pač navajen živeti tako.

Med plemstvom 19. stoletja je bilo brezdelje nekakšen statusni simbol in za ta družbeni pojav so Rusi celo poznali posebno besedo – oblomovščina. Ruskim plemičem, ki so imeli v lasti kmete, ni bilo treba delati za preživetje, saj so njihove materialne potrebe zadovoljevali tlačani. Ruski plemiči so imeli časa na pretek, veliko časa so preživljali na plesih in drugih druženjih visoke družbe, kjer so zapravljali bogastvo, ki so ga ustvarjali drugi.

Oblomov je navdahnil tudi sodobnega japonskega fotografa Ikuru Kuwadžimo, ki je potoval po Rusiji in se slikal med lenarjenjem: denimo z avtoportretom med lenarjenjem na kavču v slogu Gončarovega Oblomova.

Ikuru Kuwajima

Ikuru Kuwajima

Kaj stoji za tem projektom? Potreba po hitrem počitku? Ne, tudi za prosti čas ne gre; gre za način življenja. Poglejmo si korenine in zgodovino ruskega brezdelja.

Ilja Muromec

Viktor Vasnecov: Ilja Muromec

Javna domena

Začnemo lahko z dvema likoma iz ruskih ljudskih pripovedi. Prvi je Ilja Muromec, ki je 33 let poležaval na veliki ruski peči, nato pa zbral čudežno moč pogumnega bojevnika – bogatirja, ter premagal svoje sovražnike in zle sile. Tale podoba odraža težnjo naroda, da bi se skrival v svoji varni lupini, dokler se ne pojavi nekaj nevarnega, zaradi česar moraš vstati in iti v boj. Ilja Muromec je najslavnejši ruski bogatir, ki se je pojavljal v ducatih bilinah, slovanskih epskih pesnitvah.

Viktor Vasnecov je z oljem večkrat naslikal Muromca, posvečeni pa so mu še spomeniki in celo imena vojaških letal.

Emelja

Prizor iz sovjetske animacije »Čarobna ščuka«.

Sojuzmultfilm

Še en lik je Emelja, ki mu pogosto pravijo kar »Emelja na peči«. On je pravi poklicni sanjač! Šele potem, ko pomisli, da bi lahko imel kaj prednosti od tega, se le dvigne s svojega hrbta in stori kakšno dejanje. Nič prej.

Nekega dne Ememlja ujame čarobno ščuko, ki mu izpolni vse želje, v glavnem so povezane s hišnimi opravili: ni mu treba iti po vodo, sekati drv ali skrbeti za peč! Tole je ena od najbolj priljubljenih pravljic v Rusiji. V Sovjetski zvezi so po njej naredili več animacij, pisatelj Aleksej Tolstoj pa je po njej napisal književno pripoved.

Pregovori

»Delo ni volk, ne bo pobegnilo v gozd.«

Ilja Ogarjev

Na nagnjenost naroda k lenobi namigujejo tudi ruski pregovori: »Delo ni volk, ne po pobegnilo v gozd.« (v »prevodu«: Delo se ne bo naredilo samo.). Obstajajo pa tudi pregovori, ki pozivajo ljudi k dejavnosti, na primer: »Bog da več tistim, ki vstanejo prej.« (v »prevodu«: Rana ura, zlata ura.)

Obstaja še več ruskih različic: »Ni sladkega brez (malo) potenja,« »Če hočeš jahati, moraš rad tudi vleči sani,« »Rib iz ribnika ne boš ujel, če ne boš sploh poskusil,« »Voda se ne očisti pod kamnom, kjer počivaš.«

Lenoba v Sovjetski zvezi

Ruski pesnik Josif Brodski predava na Univerzi v Michiganu

Javna domena

V sovjetski družbi je oblomovščina postala skoraj nemogoča, ker je zakon vse prisilil k delu. Če si želel, da bo država velika, si moral imeti službo – to je zapovedovala uradna ideologija. Zakon je imel škodljive posledice za mnoge umetnike: pesnik Josif Broski je bil denimo obsojen na delovno taborišč zaradi »družbenega parazitstva«. Poklicni pisatelji so bili lahko samo tisti, ki jih je potrdila uradna komisija. Večina sovjetskih pisateljev pa je bila prisiljena kombinirati umetniško ustvarjanje s kakšno drugo »resno« službo.

Podobi lenega človeka se posmehuje znameniti sovjetski film Operacija Y in druge dogodivščine Šurika legendarnega režiserja Leonida Gajdaja. Naivni študent Šurik je preživel poletje na gradbišču, kjer so mu dodelili delo z obsojenim »tovarišem«, ki se je poskušal na račun študenta okoriščati in se je afnal, medtem ko je študent delal.

Moderni »paraziti«

Getty Images

Rusi se danes posmehujejo ljudem, ki pustijo službo, oddajo v najem svoje stanovanje v Moskvi in se preselijo na Tajsko, v Indijo ali kamorkoli že v Azijo, da bi meditirali in uživali v življenju.

Podobno so mnogim zoprni tisti, ki služijo z blogi na YouTube-u ali Instagramu in »ne delajo nič drugega, kakor da snemajo svoje neumne posnetke«, pri tem pa zaslužijo denar iz naslova reklam.

Če boste v bližnji prihodnosti kaj v Moskvi, pa lahko obiščete tudi fotografsko razstavo Jaz, Oblomov v Centru bratov Lumiere, ki se odpre 19. aprila.

Preberite še:

Kako se borimo proti ruski birokraciji

Kakšni so delovni pogoji v Rusiji?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.