»21. stoletje še ni ustvarilo svoje umetnosti. Še vedno je tukaj beneški bienale, obtičal je v prejšnjem stoletju. Samo ulična umetnost je vkorakala iz 90-ih v 21. stoletja: to so Banksy in kompanija s temami, kot so telo, spol, otroštvo, medetnični problemi,« razmišlja umetnik Maksim Ilinov iz Rostova na Donu, ki si je izmislil novo umetniško gibanje – kozaški pop-art.
Kozaki so ljudje, ki so poselili južni del ruskega carstva v iskanju svobode in demokratičnega načina življenja. Na območju današnje južne Rusije in ukrajinskega Donbasa so živeli relativno avtonomno vse do leta 1918. Med rusko državljansko vojno je večina kozakov, ki je podpirala monarhijo, emigrirala ali umrla v vojni. V 90-ih so se spet začele prebujati kozaška združenja, ki so želela obuditi izvorno kulturo kozakov. V Rostovski oblasti obstaja vrsta mest, ki so zgodovinsko vezana na Donske kozake.
»Svet je elektrificiran. Drug drugemu ne bi smeli kazati samo orožja, ampak tudi kulturno dobro … Umetnost ima velik mirovni potencial. Govorili bomo o najpomembnejših stvareh in napetosti bodo popustile,« verjame Ilinov. Nekateri umetniški kritiki zanj pravijo, da je ruski Andy Warhol, BBC pa je za junij 2018 o njem pripravil poseben dvodelni film.
Kozaški pop-art po zamisli Ilinova uporablja jezik klasičnega pop-arta (besede, grafika, barve), a se mu hkrati zoperstavlja. Idejno ozadje je drugačno: klasični pop-art se sprašuje, kako biti kul in kako biti superčlovek, medtem ko je kozaški pop-art bližje samoironiji. Gre za to, da si kul brez patetike, tako kot kozaki, ki imajo dober smisel za humor in samoironijo ter se radi smejijo.
Nekatera umetnikova dela bodo uporabili pri oblikovanju lokacij v Rostovu na donu med svetovnim prvenstvom v nogometu, na primer na letališču Platov, navijaški coni na Gledališkem trgu in stadionu Arena.
Poglejte si še nekaj najzanimivejših primerov kozaškega pop-arta: