"Ruski Leonardo da Vinci": Mihail Lomonosov, ustanovitelj moskovske univerze

Lori/Legion Media
Lomonosov se je rodil leta 1711 na severu Rusije, v družini bogatega kmeta. Za razliko od očeta se je Lomonosov že od otroštva rad učil in se kmalu usmeril v znanost. Uspešen je bil na različnih področjih in še danes ga pogosto primerjajo z Leonardom da Vincijem.

Beg v znanost

Podeželsko življenje je mladeniču kmalu postalo neznosno, tudi zaradi prepiranja z mačeho in očetove želje, da ga poroči proti njegovi volji. Tako je leta 1730 Lomonosov pobegnil s pošiljko rib v Moskvo, kjer se je vpisal na Slovansko-grško-latinsko akademijo. Tam niso sprejemali kmečkih otrok, zato se je predstavil kot "plemiški sin".

Na akademiji so preverili, ali je zares plemič, saj je bil zelo pismen in je obvladal matematiko. Pravi plemiški naziv pa je dobil šele leta 1745, skupaj z nazivom profesorja kemije.

"Univerzalni človek"

Njegovo izobraževanje je trajalo precej dolgo. Šolal se je v Moskvi, Kijevu, Peterburgu ter nemških mestih Marburg in Freiberg, izučil se je v mnogih disciplinah od filozofije do metalurgije.

Največji izmed mozaikov Lomonosova, Bitka pri Poltavi, v zgradbi Akademije znanosti.

Zanj pravijo, da je bil "univerzalen človek", in še danes ga pogosto primerjajo z Leonardom da Vincijem, saj je bil krog njegovih interesov in dela izjemno širok. Izpopolnil je tehnologijo izdelovanja stekla, snoval je fizikalne in kemijske teorije, ukvarjal se je z astronomijo in geografijo, pisal slovnice in zgodovinska dela, ode in prevode poezije, izdeloval mozaike …

Poleg tega je ta ruski znanstvenik pripravil načrt za ustanovitev Moskovske univerze leta 1755 (današnja MGU), ki sedaj nosi njegovo ime in velja za eno od najboljših univerz v Rusiji.

Pred svojim časom

Profesor geologije Vasilij Dokučajev je leta 1901 našel dela ruskega znanstvenika in zatrdil: "Lomonosov je že zdavnaj v svojih delih postavil teorijo, za katero sem jaz dobil doktorski naziv. In postavil jo je širše kot jaz."

Diagrami Lomonosova

Obstaja še več primerov, ki pričajo, da je bil Lomonosov pred svojim časom. Leta 1761 je na primer kot prvi na svetu odkril atmosfero na Veneri z opazovanjem skozi teleskop. Pred tem je leta 1754, sodeč po dokumentih Akademije znanosti, osmislil funkcionalni model proto-helikopterja, torej letečega objekta, ki vzleti vertikalno s pomočjo dveh rotorjev. Njegova kinetična teorija plinov je bila v marsičem predhodnica predstave o atomih, ki se je pojavila šele 100 let kasneje. Lomonosov jih je dojemal kot delce v obliki žoge, ki se vrtijo okoli svoje osi.

Grobost, tipična za sever

Rekonstrukcija aerodinamičnega stroja Lomonosova.

Sodeč po zapisih njegovih sodobnikov, Lomonosov ni bil tihi znanstvenik iz kabineta. V članku o Lomonosovu je docent Moskovske državne univerze Grigorij Prutckov pisal, da je na Akademiji Lomonosov bil trd boj proti prevladi in samovolji Nemcev.

V tem času je bil namreč Lomonosov eden od redkih Rusov na Akademiji. Nemške kolege je obtoževal, da prejemajo podkupnine in da niso kompetentni za svoje delo. Leta 1743 naj bi "pod vplivom vinskih hlapov" vdrl v geografski oddelek in zmerjal kolege zaradi nepoznavanja osnov latinskega jezika, jih imenoval za smeti in "kazal neprimeren znak s prsti".

Puškinovo navdušenje

Grob Lomonosova v Lazarjevem samostanu v Sankt Peterburgu.

Prišlek s severa je imel okoli sebe precej takšnih, ki mu niso bili naklonjeni, med njimi tudi nekaj iz visoke družbe. Eden od njih je bil pesnik in dramatik Aleksander Sumarokov, ki je spadal med najbolj nadarjene pisce svojega časa. Odnosi med njima so bili tako slabi, da je slednji smrt Lomonosova leta 1765 komentiral takole: "Ta norec se je končno umiril in ne bo več ustvarjal nereda."

Povsem drugačno mnenje o ruskem znanstveniku pa je imel veliki pesnik Aleksander Puškin, ki se je rodil šele po smrti Lomonosova. "Bil je velik človek," je pisal Puškin. "Med Petrom I. in Katarino II. je bil edini samostojni glasnik izobraževanja. Osnoval je prvo univerzo. Bolje rečeno, on sam je bil naša prva univerza."

© Rossijskaja gazeta, vse pravice pridržane.

Ivan Kulibin, genialni stari ruski izumitelj

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke