Večina ljubiteljev zgodovine je seznanjena s tesnimi britansko-ruskimi vezmi, ki segajo v začetek 16. stoletja. Takrat se je angleška delegacija na čelu z Richardom Chancellorjem med iskanjem poti za Indijo izkrcala na severu Rusije in napovedala začetek tesnih trgovskih stikov. Stari angleški dvor – nekdanji sedež angleške moskovske družbe, v katerem se danes nahaja muzej – stoji v bližini Kremlja.
Do tu vse lepo in prav. Toda: ali ste vedeli, da so se tesne vezi med državama, ki jih za vas ekskluzivno razkriva Russia Beyond, začele tkati že v 11. stoletju?
Veliki knez Vladimir Monomah in Gytha iz Wessexa
Prosto dostopno gradivo
Gytha, hči zadnjega anglosaškega kralja Harolda II., je po očetovi smrti na bojnem polju – in simbolnem koncu dinastije – pobegnila na celino. Leta 1704 jo je danski kralj omožil z Vladimirjem Monomahom. Velikemu knezu Kijevske Rusije in angleški princesi se je v zakonu rodilo 5 otrok.
Gytha je torej prednica znamenitega Aleksandra Nevskega. Pripovedka pravi, da naj bi bila mati ustanovitelja Moskve Jurija Dolgorokega, a to seveda ne drži. Njegova mati je namreč druga žena Vladimirja Monomaha.
Ivan Grozni in Elizabeta I.
Prosto dostopno gradivo
Nedostopna in zadržana kraljica je bila edina ženska, s katero si je strašni car dopisoval. Ne samo to, dopisovanje je trajalo celih 22 let (med letoma 1561 in 1583) – se pravi vse do carjeve smrti (po kateri si je še 13 let dopisovala z njegovim sinom carjem Fjodorom I.). Pisma so pomemben vir britansko-ruskih trgovskih stikov.
V dopisovanju naletimo tudi na »velepomembne tajne dogovore«, ki so zgodovinarje napeljali na misel, da je Ivan Grozni preko posrednika zaprosil Elizabeto in doživel zavrnitev. Po pripovedki naj bi kraljica v dar dobila carjev portret, nad katerimi ni bila najbolj navdušena. Sicer pa ni nobena skrivnost, da je Ivan Grozni, prav tako kot Elizabetin oče Henrik VIII., bil velik ženskar, le da nekdanje žene prvega niso končale pod giljotino, temveč v samostanu.
Peter I. in William III.
Prosto dostopno gradivo
Peter I. je bil prvi ruski car, ki je v okviru »evropske turneje« leta 1698 na osebno vabilo Williama III. prečkal angleška tla. Peter I. se je ladjedelniške obrti izučil pri največjih nizozemskih mojstrih. Ne samo to: na Nizozemskem se je podrobneje seznanil še z zdravstvenim, šolskim in tovarniškim sistemom ter delovanjem mlinov na veter.
Z učnimi urami ladjedelništva je Peter I. nadaljeval v okviru pomorskih študij v Angliji, ki je navdihnila njegove kasnejše reforme. Spomin na angleško potovanje Petra I. je njegov portret izpod čopiča slikarja Gottfrieda Kellerja.
Velika kneginja Marija in princ Alfred, vojvoda edinburški
Prosto dostopno gradivo
Car Aleksander II. je svojo ljubljenko Marijo omožil s princem Alfredom – drugim sinom kraljice Viktorije. V Londonu je povzročil pravi pravcati škandal, ko je zahteval, naj Marijo na angleškem dvoru naslavljajo, kot ji pritiče, se pravi z »Vaše imperatorsko veličanstvo«. Tako Marija kot oče sta bila skrajno nezadovoljna, ker je hči danskega kralja in žena Viktorijinega starejšega sina Alberta (bodočega kralja Edvarda VII.) uživala precej višji ugled.
Kraljica Viktorija je sprva bila besna, ker je Mariji s poroko pripadel naziv Vaše kraljevsko veličanstvo, potem pa je le popustila in izborila nekoliko daljši kompromisni naziv: Njeno imperatorsko in kraljevsko veličanstvo. Dolgovezen, ampak učinkovit primat nad Albertovo soprogo!
Nikolaj II. in Jurij V.
Prosto dostopno gradivo
Bratranca sta si bila podobna kot jajce jajcu. Bodoči britanski kralj je bil vnuk »evropske babice« kraljice Viktorije in sin že omenjenega princa Alberta (bodočega kralja Edvarda VII.) ter danske princese, katere sestra je bila Marija Fjodorovna – soproga Aleksandra III. in mati Nikolaja II.
Nikolaj se je ponašal s številnimi angleškimi nazivi. Kraljica Viktorija mu je podelila viteški red, kralj Edvard VII. naziv častnega admirala britanske mornarice, na vrhuncu prve svetovne vojne pa ga je bratranec Jurij proglasil še za feldmaršala britanske vojske.
Nikolaj II. in Aliks
Prosto dostopno gradivo
Darmstadtčanka je bila prav tako vnukinja kraljice Viktorije – hčerka njene druge hčerke Alice in sestrična Jurija V.
Nikolaj in Aleksandra sta se spoznala v Rusiji na poroki njene starejše sestre Elle in Nikolajevega strica: velikega kneza Sergeja. Ker je Nikolaju II. tedaj bil obljubljen drugi, sta si po zaslugi Aliksine sestre na skrivaj dopisovala, njuno poroko pa je pred smrtjo blagoslovil tudi od bolezni izčrpan Nikolajev oče Aleksander III.
Mladi car se je kmalu po očetovi smrti – in kljub vsesplošnemu zgražanju dvora – poročil s srčno izbranko. Na dan kronanja je na Hodinskem polju izbruhnila nesreča, kjer je v pehanju za darili življenje izgubilo na tisoče ljudi.
Nikolaja, Aleksandro in njune otroke so ubili boljševiki. Jurij V. jim po oktobrski revoluciji kljub tesnim družinskim vezem ni nudil zatočišča.
Oglejte si zadnje poletje Romanovih!