Pet mojstrovin ruskega pisatelja Ivana Turgenjeva, ki jih morate prebrati

Reprodukcija portreta I. S. Turgenjeva bratov Kurnakov, original hranijo v Državnem muzeju Ivana Turgenjeva.

Sputnik
Verjetno ste slišali že milijon besed o Tolstoju in Dostojevskem. Kaj pa o Turgenjevu? Veste, da je tudi on spisal kar nekaj mojstrovin ruske književnosti?

1. Lovčevi zapiski: izvedite več o vsakdanu in načinu življenja kmetov v ruski provinci

Po vrnitvi iz tujine v Rusijo lovec pohaja s psom in si zapisuje različne peripetije iz življenja običajnih vaščanov.

Četudi tlačanski kmet Hor sploh ne zna brati, je vseeno pameten na svoj način, uspel je celo obogateti. Zna pristopiti do gospodarja, zato celo živi ločeno od drugih kmetov. Po drugi strani je bila Arina služkinja pri ženi peterburškega grofa. Gospodarji svojim služabnikom niso dovolili porok in ko je Alina zanosila z lakajem, jo je grof poslal na podeželje. Njen otrok je umrl, lokalni mlinar pa jo je odkupil in se z njo poročil. In tako naprej …

Turgenjeva so ljudje zelo vzljubili po objavi tega zbornika kratkih zgodb. Po drugi strani je cenzor, ki je dovolil tisk tega dela, dobil odpoved na osebni ukaz carja Nikolaja I. Turgenjev je namreč preveč očitno kritiziral tlačanstvo. Pač je šlo za eno od redkih knjig ruske književnosti, kjer na prvem mestu niso plemiči, ampak navadni kmetje.

2. Očetje in sinovi: o svetovnih nazorih, ki so prevladovali med plemiči sredi 19. stoletja

Mračni intelektualec Bazarov pride z mladim optimističnim prijateljem na obisk k očetu in stricu slednjega. Veliko se pogovarjajo, a ne najdejo skupnega jezika; mlada generacija prisega na svoje po glede na svet, takrat pa je bilo aktualno zavračanje ustaljenih pravil obnašanja, morale in celo Boga. Starejša generacija novih pogledov ne sprejema. Bazarov pri svojem zanikanju vsega zavrača celo ljubezen pametne in neodvisne ženske.

Ruska družba je ob tej knjigi izvedela več o ljudeh, kot je Bazarov – nihilistih. Turgenjev se je posmehoval tudi pretirani emancipaciji, saj je kot lik vpeljal karikaturo – damo, ki kadi in neprenehoma citira misli iz pametnih knjig.

Vsak človek, ki vsaj malo pozna rusko književnost, je najbrž že slišal za tale roman. Naslov romana je postal prava krilatica in Rusi so ob njem filozofsko pretehtali večno vprašanje o razlikah v nazorih med »očeti in sinovi«, med starejšo in mlajšo generacijo.

3. Asja: nesrečna ljubezen, ob kateri boste potočili solzo

Pripovedovalec v Nemčiji sreča neobičajen par: Gagina in njegovo sestro Asjo … Mogoče pa to sploh ni sestra? Na koncu se med pripovedovalcem in Asjo porodijo čustva, vendar jima ni usojeno, da bi bila skupaj.

Moramo povedati, da so dekleta v prozi Turgenjeva globoke osebnosti z obilo skrbi, sposobnostjo izražanja iskrenih čustev, predvsem pa so moralno bistveno trdnejše od moških.

V ruski književnosti boste težko našli veliko knjig s srečnim koncem, še manjkrat ljubezenskih. Slovenski prevod dobite v prvi knjigi iz serije Ivan Turgenjev: Izbrano delo, od tam pa vam priporočamo tudi Prvo ljubezen, po kateri boste najbrž potočili še kakšno solzico več.

4. Plemiško gnezdo: žalostno izginjanje plemstva, ki je tako popisano v Vojni in miru

Plemič Lavrecki je dolgo časa živel v Parizu, a ga je žena prevarala in se je vrnil na rodno posest nekje v osrednji Rusiji. Tam se je zaljubil v mlado, načelno in globoko verno žensko Lizo. Kakor ji je uspel povedati za svoja čustva do nje, je spoznal, da se je vrnila tudi njegova zakonska žena …

Rahlo dekadenten roman o nastajanju »plemiških gnezd« in opuščenosti posesti, ki so bila nekdaj polne ljudi in življenja. Tukaj so nekoč igrali glasbo, se prepirali o literaturi in politiki, danes pa so vsi šli v tujino ali vsaj v velika ruska mesta. Celo ljudje, ki so ostali, so nekako postali otožni, nostalgično pripoveduje Turgenjev.

5. Pred jutrom: želeli si boste, da bi pustili vse in odšli z ljubljeno osebo na konec sveta

Elena ni bila navadna nežna gospodična. Strastno si je želela pomagati nemočnim, revnim, bolnim ljudem in tudi živalim. Njena močna narava je zahtevala močno ljubezen, ki se je nabirala v njenem srcu. Nekoč je spoznala Bolgara, ki ga je prevzela ideja, da reši svojo državo pred Turki. Kljub ljubezni se noče odreči svojemu dolgu časti.

Ko je Turgenjev postal priča februarske revolucije 1848 v Franciji, videl pogrome in trupla mrtvih ljudi, je izgubil svojo revolucionarno nastrojenost. Je pa z velikim zanimanjem upodobil ravno takšen lik, ki je bil žejen sprememb. V slovenščini najdete zgodbo v Izbranem delu Turgenjeva.

Preberite še: Pregled novih knjig o Rusiji v slovenskem jeziku (2018)

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke