53. Borštnikovo srečanje, ki poteka v Mariboru od 15. do 28. oktobra, ponuja izbor predstav slovenskih institucionalnih in nevladnih producentov v tekmovalnem in spremljevalnem programu, povabljene gledališke predstave iz tujine, usposabljanja, delavnice in aktivnosti za razvoj občinstev, študentsko gledališče ter strokovne dogodke v sodelovanju s slovenskimi in tujimi soorganizatorji.
Tako bodo festival v štirinajstih dneh obiskali številni domači in tuji gostje, od običajnih gledalcev do poklicnih igralcev, režiserjev, producentov, kritikov in novinarjev. Prvič sodeluje fakulteta za estrado Ruskega inštituta gledališke umetnosti (GITIS) z učenci E. Šanine in A. Kurganova, ki so nastopili s predstavo po delu Mihaila Afanasjeviča Bulgakova Zojkino stanovanje.
Zojkino stanovanje je povezano s časom Nove ekonomske politike (NEP) 20. let 20. stoletja v Sovjetski zvezi. »Nekdanja« aristokratka Zoja Pelc, stara 35 let, odpre v svojem stanovanju šivalnico, hkrati pa tam na skrivaj vzpostavlja javno hišo. Zoja upa, da bo zaslužila dovolj denarja, da pobegne v Francijo s svojim ljubljencem, prav tako nekdanjim aristokratom.
Posel zacveti, dokler glavna stranka – komercialni direktor nekega sovjetskega podjetja – ne spozna, da je med Zojkinimi dekleti tudi njegova ljubljenka. Niz dogodkov pripelje do tragičnega zaključka: glavna stranka je umorjena, Zoja Pelc pa aretirana. Tako ji ni uspelo zapustiti strahovite porevolucionarne Rusije in se odpraviti v deželo svojih sanj, v Francijo.
Predstava se je uspešno odvila na mariborskem odru v torek, 16. oktobra, naša dopisnica pa je ruskim gostom zastavila nekaj vprašanj.
Zakaj ste se odločili, da pokažete ravno to predstavo? Zakaj je po vašem mnenju drama Bulgakova danes aktualna?
Aleksej Kurganov, režiser predstave: »Ravno to vprašanje me je pritegnilo, torej zakaj Bulgakov? Tiste čase je Rusija doživela velik prelom in ljudje so se znašli v čisto novem svetu. Novi se v novih okoliščinah niso našli. Ker sem jaz osebno doživel 90. leta, ko je Rusija doživela nov močan prelom, zelo dobro razumem stanje teh ljudi. Veliko mojih znancev, mladih moških, je storilo samomor, ker se niso mogli prilagoditi na novo življenje. Ravno zato me je prevzelo to močno občutje empatije.
In drugič: vsi tako ali drugače nismo zadovoljni s svojim življenjem, okoliščinami svojega življenja, in sanjamo … iščemo drugačno življenje na nekem drugem kraju. Zdi se nam, da je nekje drugje bolje … Vendar so te sanje nedosegljive. Ker je kraj, kjer je sreča, samo izmišljotina. Ne obstaja. Vzbudilo se nam je sočutje do teh sanjačev, ki se niso mogli navaditi na realije življenja in v nikoli ne bodo našli mesta, ki ga sanjajo. To so ljudje-duhovi, ki živijo v polmraku, ki so vrženi na smetišče zgodovine.«
Na kakšnem podobnem festivalu v Rusiji bi lahko sodelovali slovenski študenti?
Ajdar Zagitovič Zakirov, predstojnik katedre za scensko plastiko akademije GITIS: Obstaja vsakoletni Gitisov festival, ki se imenuje Stanislavski: Začetek («Станиславский. Начало» in traja tri dni. Študenti prvega letnika pokažejo svoja začetna dela. Konec oktobra bo v VGIK (Ruski državni inštitut za kinematografijo) potekal filmski festival, ki pa ima tudi sekcijo za gledališke študentske predstave.
K nam prihajajo študenti iz mnogih držav. Žal zaenkrat, kolikor mi je znano, še ni bilo študentov iz Slovenije.
Torej bi lahko sodelovali tudi slovenski študenti?
A.Z. Zakirov: Seveda! Zelo jih bomo veseli!
Vprašanje študentom: Kako je nastajala predstava? Delite z nami svoje občutke.
Študent 4. letnika GITIS Egor Kučkarov: »To je naša prva diplomska predstava. Vse skupaj se začne s študiranjem gradiva. V bistvu je predstava nastajala po principu učenja na napakah, z eksperimenti. Veliko smo preizkušali na vsaki vaji. Ko smo komaj začeli delati na predstavi, je naš režiser na vsako vajo prišel s paketom novih idej in vedno predlagal kaj novega. Na nekaterih mestih je predstava okrnjena. Bilo je veliko čustveno težkih trenutkov v procesu vaj. Na koncu je predstava povsem drugačna od tistega, kar si je zamislil na začetku.«
Občutja gledalcev pa so zelo topla, celo navdušeni so:
»Seveda se vidi, da je to študentska predstava, predvsem zato, ker so si fantje zelo želeli, da bi bili všeč gledalcem, vendar pa je igra povsem na nivoju in v skladu z najboljšo tradicijo ruskega gledališča,« nam je povedal ruski rojak Aleksander.
V 53 letih svojega obstoja je festival Borštnikovo srečanje postal najpomembnejši gledališki dogodek v Sloveniji, ki promovira slovensko gledališče doma in v tujini. Razglašenih bo več zmagovalcev, ki bodo prejeli nagrado za različna področja gledališke umetnosti, za najbolj izjemno igralsko delo pa bo podeljena glavna nagrada – Borštnikov prstan. Vsem udeležencem želimo veliko sreče!
Produkcija: Fakulteta za estrado Ruskega inštituta gledaliških umetnosti GITIS (Rusija)
Režiser: docent Aleksej V. Kurganov
Dramaturginja: D. V. Losjakova
Glasbeni vodja: G. L. Auerbach
Mentorja: Elena Šanina, Aleksej V. Kurganov
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
