Ali poznate najpomembnejših sedem knjig ruske književnosti?

1. Lev Tolstoj, Vojna in mir (1869)

Z epskim romanom v štirih delih se mora na neki točki spopasti vsak ruski šolar. Tukaj ni nobenega izhoda. Če želite zares razumeti Rusijo, boste knjigo morali prebrati tudi vi.

Ljubezen, smrt, vera (ali pomanjkanje nje) … Tolstoj se dotakne prav vsega. Njegovi junaki predstavljajo rusko družbo v svoji popolnosti z vsemi njenimi pomanjkljivostmi in vrlinami: od melanholičnega princa Andreja Bolkonskega, vihravega Pierra Bezuhova, pa do ljubeče Nataše Rostove (in skoraj 30 drugih pomembnih likov).

2. Fjodor Dostojevski, Bratje Karamazovi (1879)

V svojem zadnjem romanu se Dostojevski poda globoko v človekovo dušo in pripoveduje zgodbo groznega Fjodorja Karamazova, ki ga ubije eden izmed njegovih lastnih otrok. To je po avtorju metafora za Rusijo, krščanstvo in eksistencialne probleme, s katerimi se srečujemo vsi.

Bi se morali v življenju naslanjati na čustva, na logiko ali na modrost? Ali Bog sploh lahko obstaja v takšnem nepopolnem svetu? Je karkoli v vesolju zares resničnega? Morda ob branju Bratov Karamazovih ne boste našli odgovora na vsa ta vprašanja, boste pa zagotovo boljši v razmišljanju o teh stvareh.

3. Aleksander Puškin, Jevgenij Onjegin (1833)

Roman v verzih pripoveduje zgodbo o dandyjevskem pridaniču iz 19. stoletja in velja za enega najbolj duhovitih romanov vseh časov, v katerem Puškin izrazi vse svoje pisateljske veščine.

Glavni junak, brezsrčen in prazen Onjegin, pomotoma uniči življenja drugih in posledično še sam ostane brez vsega. Kakorkoli temačno se to sliši, njegove dogodivščine niso samo zabavne, ampak človeka tudi razsvetlijo, avtor pa vse to prikaže z veliko mero humorja in ironije, ki pri bralcu izzove smeh.

4. Anton Čehov, Češnjev vrt (1904)

Čehov je bil eden od najbolj melanholičnih, a hkrati zabavnih ruskih pisateljev. Njegovi junaki so navadno otročji in včasih patetični, vendar jih prav zaradi tega bralec dostikrat vzljubi. Avtor jih tudi nikoli ne zaničuje, ampak se k njim obrača s prijaznostjo in sočutjem. V Češnjevem vrtu, njegovi zadnji drami, Čehov doseže vrhunec v prikazu vsakdanje tragedije človeškega življenja.

Revna plemiška družina se več ne more preživljati, zato se mora odločiti za prodajo svojega češnjevega sadovnjaka ali pa se soočiti z izgubo celotne posesti. Vendar se stari plemiči le neradi poslovijo od čudovite preteklosti, ki jo predstavlja sadovnjak.

Metaforično nam Čehov pokaže slabosti stare generacije, ki jo postopoma odnaša novo stoletje. Češnjev vrt je čudovita drama, polna nostalgije, ki je prežeta z občutkom »izgubljenega raja«.

5. Maksim Gorki, Na dnu (1903)

Še ena drama iz časa zgodnjega 20. stoletja, ki pa obravnava popolnoma drugačno temo: Gorki v njej opisuje življenje brezdomcev, pijancev, prostitutk in kriminalcev, ki več ne morejo pasti nižje, kot so.

A celo v takšnih okoliščinah liki v romanu (kot pravi Rusi seveda) najdejo čas in kraj za filozofske razprave. Osrednji problem zgodbe se vrti okoli vprašanja, kaj je pomembnejše – resnica ali upanje? Knjiga je temačna, a vredna branja, da bi razumeli genezo ruske revolucije, med katero je Gorki postal najbolj znan pisatelj med boljševiki.

6. Boris Pasternak, Doktor Živago (1957)

Pesnik in romanopisec Boris Pasternak pripoveduje zgodbo o življenju pravičnega in razumnega človeka, ki se prebija skozi vojno in revolucijo v zgodnjem 20. stoletju. Glavni lik, doktor Jurij Živago, v zgodbi večkrat izgubi vse, ne pa tudi svojega dostojanstva in krščanske prijaznosti. Dodajte k temu še pesmi Živaga, ki jih je prav tako napisal Pasternak, in dobili boste eno najbolj romantičnih zgodb v ruski književnosti.

7. Mihail Bulgakov, Mojster in Margareta (dokončano 1940, izdano 1967)

Stalinova Sovjetska zveza je bila v marsikaterem pogledu precej mističen kraj, v katerem so občasno izginjali ljudje v sumljivih okoliščinah, uradne razlage stvari pa so se razlikovale od resničnosti. Bulgakov je ujel bistvo tega časa in napisal fantastičen roman, v katerem sam hudič pride obiskat Moskvo.

Zgodba je zavita v satiro in vsebuje prizore iz vsakdanjega življenja 30. let 20. stoletja ter avtorjevo različico Nove zaveze. A najpomembnejša je izjemno osebna zgodba o umetnosti in ljubezni, katere uspeha pa avtor ni doživel za časa svojega življenja. Knjiga je izšla šele 27 let po njegovi smrti. Mojster in Margareta je obvezno branje za vsakogar, ki se ukvarja z rusko literaturo.

Spoznajte še pet najbolj precenjenih ruskih pisateljev.