Georgij Danelija, po rodu iz Gruzije, je bil sovjetski režiser, ki je ustvaril več kot 25 odličnih filmov. Pri večini je sodeloval tudi kot scenarist. Njegov zadnji film je bil Ku! Kin-dza-dza leta 2013. Gre za animacijo, ki temelji na scenariju za film iz leta 1986 Kin-dza-dza. 4. aprila 2019 je Danelija umrl v 88. letu starosti, in če si še niste imeli priložnosti ogledati nobene izmed njegovih stvaritev, je zdaj morda pravi čas za to.
Mladi gradbeni delavec na moskovskem metroju razkaže prestolnico pravkar prispelemu inštalaterju iz Sibirije. Ob tem doživita mnoge dogodivščine in spoznata lepe strani mesta.
Film je v bistvu nastal po enem prizoru, ki ga je ustvaril scenarist, razvil pa Danelija: neko dekle se sprehaja po čudovitem moskovskem dežju, medtem ko jo s kolesom ob strani spremlja nek moški.
Glasbena podlaga iz filma z naslovom »Sprehajam se po Moskvi« je postala skoraj bolj priljubljena kot sam film in danes velja eno najbolj skladb v Rusiji.
Glavna tematika filma se dotika odjuge pod Hruščovom, grajenja visokih zgradb in še višjih upov. To je bil obenem tudi igralski prvenec mladega bodočega oskarjevca Nikite Mihaljkova, ki je v tem filmu nastopal brez svojih znamenitih brkov.
Film je bil deležen posebne omembe žirije v Cannesu leta 1964.
Neki vzgojitelj v vrtcu je na las podoben nevarnemu kriminalcu, zato ga policija prosi za pomoč pri preiskavi kraje zlate čelade Aleksandra Velikega. Ampak za ta namen se mora prijazni vzgojitelj infiltrirati v kriminalno skupino in celo organizirati pobeg iz zapora.
Vrhunski nastopi igralcev in srhljiv scenarij so poskrbeli za veliko priljubljenost filma. Scenarij sta napisala Danelija in bodoča slavna scenaristka Viktorija Tokarjeva.
Film je postal pri Rusih zelo priljubljen in ga navadno prikazujejo na televiziji na silvestrski večer, skupaj z Ironijo usode.
Revni in osamljeni vodovodar Afonja je slab delavec in težek alkoholik. Nadrejeni ga opozorijo in mu zagrozijo z odpustitvijo, a to nanj nima pretiranega vpliva. Samo Katja, ženska, ki jo spozna, verjame vanj, da se lahko spremeni.
Komedija o preprostem Rusu si je pridobila srca gledalcev s svojimi prepoznavnimi liki in ostrimi dialogi.
Neki Gruzijec z vzdevkom Mimino dela kot pilot za lokalnega letalskega prevoznika, a sanja o tem, da bi poletel okoli sveta. Istočasno si prizadeva osvojiti srce prelepe stevardese iz sveta »velikega letalstva«. Toda ko se mu končno izpolnijo sanje, začenja pogrešati domovino …
Šarm in ostrina sovjetske Gruzije sta očarala celotno Sovjetsko zvezo z nepopisnimi prizori narave, lokalnimi junaki in pesmijo Čito Gvirto Četo Margalito, ki jo prepevajo še dandanes.
Danelija je končno našel pot nazaj k svojim gruzijskim koreninam in posnel himno za svoje domače hribe, vasi in naiven, a gostoljuben narodni značaj. Pri pisanju scenarija sta mu pomagala Viktorija Tokarjeva in Rezo Gabriadze, znani gruzijski lutkovni scenarist.
Ljubitelji Pobesnelega Maxa in prve trilogije Vojne zvezd boste zagotovo navdušeni nad tem filmom v slogu steampunka. To je bila neke vrste revolucija za sovjetsko obdobje osemdesetih let: dva naključna znanca se znajdeta v drugi galaksiji, kjer srečata Nezemljane, ki imajo vesoljsko ladjo.
Na svoji poti nazaj proti Zemlji par doživi razne dogodivščine. Edina stvar, ki jima je v pomoč, je dejstvo, da imata s sabo vžigalice, katerih masa je v vesolju vredna toliko kot masa zlata.
Po neki legendi je to delo navdahnil slavni italijanski režiser Tonino Guerra, ki naj bi Danelija prosil, da posname pravljico, s katero bi ljudje lažje preganjali dolge zimske večere. Mimogrede, literarna podlaga za scenarij je bil Otok zakladov Roberta Louisa Stevensona, ki sta ga Danelija in soavtor Gabriadze prestavila na drug planet.
Spoznajte še:
Najboljši in najslabši filmi o sovjetski vojni v Afganistanu
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
