Je slovansko poganstvo v Rusiji resna vera?

Skupina ljudi v različnih oblačilih v slogu narodnih noš se zbira ob kupu suhih vej. »Ko nagovarjamo bogove, dvigujemo roke v nebo, ampak ne zato, ker bi bili bogovi v nebesih. Oni so v naših srcih,« reče magus (vedež), mlad moški z mehko kozjo bradico, blond lasmi in majico s simboli sonca, ki si jo je naredil sam ročno. »Stojimo na Materi Zemlji in naslavljamo Očeta Neba, roko usmerimo od srca proti soncu in pokažemo pot …« Po teh besedah vedež izvede gesto, ki spominja na rimsko salutiranje.

Opazujemo neopogansko praznovanje, ki ga prirejajo sodobni Rusi. »Slava Svarožiču, bogu ognja!« zakriči drugi vedež in vsi za njim ponovijo: »Slava!« Nekdo tolče po kožnatem bobnu, nekdo drug zaigra na kitaro. Kup vej zakurijo.

Tale ritual je posvečen bogovoma ognja in sonca, Svarožiču in Jarilu. Ampak obrede, besede in oblačila so si izmislili udeleženci sami. Ima sodobno rusko poganstvo kakšne zgodovinske korenine ali je to samo hobi?

Rodoverci

Trenutno ima Rusija 10 uradnih poganskih verskih organizacij. Poganov je veliko v nekaterih ruskih regijah, kot so Altaj, Jakutija in Republika Tuva – nad 13%. Ampak to so lokalni šamanski kulti, ki niso povezani s slovanskim poganstvom.

Slovansko neopoganstvo se je v Rusiji začelo pojavljati v 80-ih. Guruji, kot sta Magus Velemudr ali Magus Veleslav, so začeli prirejati stara slovanska praznovanja, kot so maslenica (pust), praznik poletnega sončevega obrata in Ivan Kupala.

Tisti, ki sledijo slovanskemu neopoganstvu, sami sebi pravijo rodnoverci (rus. rodnovery). Prva uradna verska organizacija je bila registrirana leta 1994. Trenutno je med najvplivnejšimi rodnoverskimi skupnostmi Zveza slovanskih skupnosti slovanske rodne vere, ki je nastala leta 1997 in sedaj združuje več lokalnih neopoganskih skupin po vsej Rusiji, največ jih je iz osrednjega dela države.

Poleg uradnih organizacij obstaja še vrsta simpatizerjev in »wannabe« poganov. Na največjem ruskem družbenem omrežju VKontakte najdemo tudi skupino z imenom »Slovani. Poganstvo. Rus'« z več kot 250 tisoč člani, ki je v večini posvečena ljubiteljem starega slovanstva: tam so objave o mističnih prepričanjih, slovanskem načinu življenja in motivacijske slike.

Uradna administratorka te skupnosti Elizaveta Orlova pravi, da je tudi sama poganka, vendar vero najraje prakticira sama. »Obredov ne izvajam vsak dan, ker imam malo sovernikov. Vsake toliko časa izvedem zbiranje sil iz elementov, uporabljam tudi rune za različne namene,« nam pove.

Spomini od prednikov

Vladimir Koval, zgodovinar in arheolog

stupinomuseum.ru

Iz katerih virov neopogani poustvarjajo svoja prepričanja in obrede? Doktorski kandidat zgodovine Vladimir Koval, ki vodi katedro za srednjeveško arheologijo na Arheološkem inštitutu Ruske akademije znanosti, potrjuje, da so letopisi edini vir informacij o predkrščanskem slovanskem poganstvu.

»Arheoloških podatkov o slovanskem poganstvu bodisi ni bodisi bi se o njih dalo razpravljati. Vemo za obrede ob pokopu (kremacijah), ampak še tu je vse vprašljivo. Vzhodni Slovani so bili pred letom 988 brez dvoma pogani. Ampak za seboj niso pustili kakšnih grandioznih spomenikov, kot je Stonehenge,« pripoveduje arheolog Koval.

Kaj je narobe z letopisi? Nastali so šele nekaj sto let po sprejemu krščanstva v pravoslavnih samostanih, zato so brez dvoma pristranski.

Ko pomanjkanje zgodovinskih virov omenimo Elizaveti, ona niti ne trene z očesom: »Res je, virov je malo, ampak nekateri ljudje imajo spomin od prednikov in se nekaterih stvari spomnijo. Včasih dobimo namige od višjih sil, ne bi si sicer drznila reči, da so to bogovi.«

Kopija poganskega idola z reke Zbruč, Ukrajina

Viktor Oniščenko/Legion Media

So pravi slovanski bogovi obstajali? Poznamo na primer Peruna, boga strele in groma, ampak svetišča v njegovo čast še niso bila odkrita. Do nedavnega je idol z reke Zburč, kamnita skulptura, ki upodablja štiri slovanske bogove, veljal za najodmevnejšo najdbo o slovanskem poganstvu, vendar sta leta 2011 ukrajinska zgodovinarja Aleksej Komar in Natalija Hamajko predstavila trdne dokaze, da gre za ponaredek iz 19. stoletja – študija kamna je pokazala, da je veliko mlajši in ni iz 10. stoletja.

Vandalizem nad svetišči

Šklovski idol, eden od pristnih slovanskih poganskih spomenikov v Ukrajini

histmuseum.by

Ruska pravoslavna cerkev močno nasprotuje slovanskemu neopoganstvu. Leta 2004 je bivši moskovski patriarh Aleksij II. obsodil poganstvo in ga primerjal s terorizmom. Leta 2014 je moskovski patriarh Kiril opozoril na »nevarne poskuse rekonstruiranja psevdo-ruskih poganskih prepričanj«.

Običajni kristjani ali ljudje, ki se razglašajo zanje, so naklonjeni k vandalizmu nad svetišči neopoganov. Jelizaveta omenja, kako so neki ljudje pografitirali Modri kamen, ki ga imajo pogani za svoj predmet kulta. Leta 2017 se je nekdo znesel nad lesenimi idoli v gozdu v moskovskem parku Caricino – bili so požgani in posekani s sekiro. Po tem so lokalni pogani ustanovili skupino, ki je s samoprispevki financirala ponovno postavitev in zaščito novih skulptur idolov. »Svetišče ne pripada nobeni uradni organizaciji! To je ljudsko svetišče, ki ga lahko obišče vsakdo z dobrimi nameni!« sporoča uradna stran svetišča.

Legendarni »Modri kamen« na bregu jezera Pleščejevo

Mesnjankin/Sputnik

Nočemo zniževati pomena prepričanj sodobnih poganov, ampak mi mislimo, da lahko te sisteme prepričanj zlahka primerjamo z avtorskimi New Age kulti ali čarovniškim kultom Wicca.

Po besedah Nikite, ki pogosto obiskuje neopoganska praznovanja, se lahko svetišča uporablja za rekonstruirana »žrtvovanja«: »Občega seznama molitev, izrekov ali česarkoli ni. Svečenik ima govor, ki nagovarja rodne kraje, Zemljo in bližnje naravne predmete, kot so reke ali spominska mesta s povezavo s predniki. Govor si izmisli govorec sam in mu nihče ne oporeka, ker je svetovni nazor enak za vse na praznovanju,« pripoveduje Nikita. »Med obredom se na primer s svečanim nožem prereže meso iz trgovine in zakoplje v tla. To je darilo bogovom. Lahko tudi ubijejo ovco in jo požgejo na obrednem ognju.«

V Rusiji so nekatere neopoganske organizacije celo prepovedane, ampak ne iz verskih razlogov. »Ti ljudje so pogosto zelo sovražno nastrojeni do oblasti. Mnogi imajo črne poglede na sodobno Rusijo, prepričani so, da so državo ugrabili Judje, da bi morali ustvariti nacionalno državo ruskega naroda in tako dalje,« razlaga Nikita.

Ti ljudje tudi verjamejo, da je pravoslavna cerkev Rusom tuja. Arogantno se ločijo od drugih »Rusov«. Ko Elizaveto povprašam o desničarjih in njihovem simbolizmu, odgovori: »Mnogi ljudje se odtujijo od svoje družine in prijateljev, zato se poganstvo hitro znajde na tnalu, ko ga sprejmejo ti posamezniki. Okoli 50 odstotkov naših članov je desničarjev, zato imamo s tem probleme, včasih nas primerjajo kar s Tretjim Rajhom!«

V resnici ni preveč verjetno, da bi bila stara slovanska poganska prepričanja povezana z idejo o rasni večvrednosti. Ta vera se je porodila na območjih, ki so danes del Ukrajine, in prav tam je večina arheoloških najdb v zvezi s poganstvom.

Vladimir Koval je prepričan, da je nastopil čas, da ponovno osmislimo rusko preteklost. »Ruska arheologija je danes pred nelahko nalogo: na novo mora preučiti nekdanje poglede o poganstvu, ki so bili fantazija. Sovjetska arheologija je namesto dejstev raje imela hipoteze na podlagi lastnih domnev. Ponovno osmišljanje teh predpostavk je ključen korak v raziskovanju zgodovine.«

Priporočamo še:

Grom in strela: Poganska božanstva predkrščanske Rusije

Noč Ivana Kupala: Kresno reševanje slovanske duše in klicanje poganskih bogov

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.