V Zvezdnem mestu so uspešno preizkusili namestitev prvega umetniškega satelita, dela Slovencev

Pred nekaj dnevi se je iz vesoljskega središča Jurija Gagarina v Zvezdnem mestu vrnila slovenska ekipa, kjer so pripravljali in uspešno preizkusili namestitev umetniškega satelita UMBOT:MM na zunanjo stran Mednarodne vesoljske postaje. Satelit je neposredno povezan s 50-letno predstavo postgravitacijskega umetnika Dragana Živadinova z naslovom Noordung 1995-2045.

V oddaji Poletna scena na RTV Slovenija je Živadinov po vrnitvi povedal več o projektu, še prej pa je opisal, kako se sam spominja prvega človekovega pristanka na Luni pred 50 leti, »največjega modernističnega dogodka 20. stoletja«, ki ga je kot otrok tudi sam spremljal po televiziji. Ko ga je voditeljica vprašala, ali je morda ta dogodek porodil njegovo navdušenje nad vesoljem, je dodal, da »nisem čisto fasciniran nad vesoljem, nad metafiziko pa zagotovo«.

Kritično je poudaril, da so bili prvi ljudje na Luni vojaki, medtem ko postgravitacijski umetniki zagovarjajo kulturalizacijo vesolja in kozmifikacijo umetnosti ter nastopajo proti militarizaciji in komercializaciji vesolja. Dejal je, da bo kulturalizacija vesolja prinesla popolnoma nove, drugačne načine združevanja človeškega brez slabih vzorcev z Zemlje. »Treba je izrabiti novo situacijo ter z etičnimi in estetskimi imperativi predstaviti pogled s popolnoma druge perspektive.«

Tudi same priprave v ruskem Zvezdnem mestu so bile povezane z gledališko predstavo Noordung 1995-2045, ki se, za razliko od klasičnih gledaliških predstav, ponavlja enkrat na deset let; premiera je bila leta 1995 in ponovitve bodo potekale do leta 2045. V primeru, da kateri od igralcev v vmesnem času umre in s tem tudi zapusti predstavo, ga zamenja daljinsko voden znak. Po zamisli bodo do leta 2045 ostale samo še zamenjave za 14 igralcev, medtem ko naj bi Živadinov kot edini preživeli član zasedbe poletel na ekvatorialno orbito in daljinsko vodene znake namestil na štirinajstih točkah okrog Zemlje.

V Zvezdnem mestu je ekipa testirala prvi umetniški satelit v laboratoriju za vesoljske sprehode. Satelit ponazarja igralca Marka Mlačnika, ki v predstavi igra osrednjo vlogo mladega Shakespearja v gledališču Rose (in ne še Globe), ki nadomesti ubitega dramatika Marlowa. Satelit, ki ga je skupaj z vso elektroniko in tremi algoritmi postavitev izdelala slovenska ekipa, bo na postajo namestila ruska vesoljska agencija Roskosmos, do Mednarodne vesoljske postaje pa bo prišel s transportnim plovilom Sojuz. Skompletiran bo na vesoljski postaji, odpeljan na vesoljski sprehod in za tri tedne nameščen na zunanjem delu postaje.

Satelit se bo vključil v umetniško delo oziroma gledališko predstavo v realnem času, po treh tednih pa bo pod določenim kotom spuščen v atmosfero, kjer bo zgorel.

Živadinov je ob strani predstavil svojo »fantastično« osebno izkušnjo z breztežnostnim prostorom (prva breztežnostna predstava na letalu Iljušin Il-76 leta 1999). Predstavljen je bil tudi dokumentarni film Igorja Zupeta o življenju in projektu Živadinova z naslovom The End of Gravity s fokusom na predviden polet leta 2045, ki bo prikazal »umetnika, ki bo s svojo umetnino podpisal z lastnim življenjem« (umetnik v okviru zadnje uprizoritve predstave leta 2045 načrtuje samomor).

Bi izvedeli več o logiki za predstavo in satelitom? Preberite več tukaj.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.