Viktor Pelevin – Rumena puščica (Желтаястрела, orig. 1991, prev. Borut Kraševec, LUD Šerpa)
Borut Kraševec je prevedel novo delo Viktorja Peljevina. Gre za zbirko kratke proze iz leta 1991, ki je bila leta 1992 nagrajena tudi z nagrado mali booker. Pri slovenski različici dela gre za ožji izbor, ki vsebuje dve pripovedi in štiri kratke zgodbe, vse pa združujejo vprašanja o človekovi svobodi in osebni rasti. Rumena strela je sicer ime ene od pripovedi v zbirki, zgodbi z budističnim podstatom, v kateri vzhičeni potniki na istoimenskem vlaku nezadržno drvijo proti porušenemu mostu. To je mogoče vzeti kot metaforo, ko se ljudje kljub raznim absurdom naprej drvijo skozi vsakdanje življenje in se navadijo na vse. Le en lik poskuša razumeti dogajanje, skočiti z vlaka in se osvoboditi, na kar je prav tako mogoče gledati metaforično. Notri je tudi nagrajena pripoved Princ Gosplana o državnem uradniku, ki v službi obsedeno igra računalniško igrico in se poistoveti z junakom, sam pa doživlja nekakšno svojo igro, v kateri napreduje iz enega nivoja v drug nivo svoje zavesti.
Isaak Babelj – Zgodbe iz Odese (Одесские рассказы, 1921-1924, prev. Sara Špelec, Beletrina)
Cikel zgodb s središčem dogajanja v mestu Odesa (danes Ukrajina, eno pomembnejših mest v nekdanjem Ruskem imperiju) na začetku 20. stoletja, do zatona carizma. V ospredju je tolpa tatov, razbojnikov in tihotapcev pod vodstvom Benje Krika z vzdevkom »Kralj« v judovski četrti Moldavanka. Skozi zgodbe se prepletajo grobost razbojnikov, prelivanje krvi, a tudi čustvovanje, judovski mistični svet šal in modrosti, znameniti »odeški humor« in pisanje, za katero mnogi poudarjajo, da ni pretirano izumetničeno.
Tatjana Tolstaja – Tuja lepota: Izbor esejev (Beletrina, prev. Urša Zabukovec)
Po slogovno in jezikovno zahtevnem Mjausku, ki ga je prevedla ista prevajalka, je prišel na police prvi slovenski izbor esejev znane ruske pisateljice in esejistke iz časov od 80. let do današnjih dni. Spomnimo, da je prav ta avtorica gostovala tudi na festivalu Fabula 2019 v Ljubljani. V enajstih esejev lahko beremo o žilavem značaju ljudi v ruski resničnosti, vsakdanjem ruskem življenju in tudi o politiki, o tem, kaj je ruskost, kaj je tujost in drugačnost. Založniki obljubljajo, da boste s tem delom bolje razumeli Rusijo in njeno življenje nekoč in danes. Knjiga je tudi avtobiografska, saj avtorica v esejih v pisateljskem slogu izpoveduje svoje izkušnje.
Več preberite tukaj (Emka.si).
Georgij Florovski – Poti ruske teologije od srednjega veka do začetka 19. stoletja (Пути русского богословия: от средних веков до начала XIX века, 1937, prev. Simon Malmenvall, KUD Logos)
Programsko religiozno-filozofsko delo emigrantskega pravoslavnega duhovnika in misleca, ki se je po zgodovinskih in teoloških razlagah dokaj razlikoval od svojih sodobnikov (tudi v pravoslavnih krogih) in bil dolgo časa zamolčan. Delo vsebuje predstavitev razvoja domače ruske teologije, ki jo zaznamuje teza, da rusko teologijo skozi zgodovino vedno znova zaznamuje ustvarjalna vrnitev k očetom, ki naj bi bila edina prava pot za razvoj domače cerkvene misli in duhovnosti. Avtor predstavi razvoj ruske duhovne misli v luči bizantinskih in zahodnih vplivov.
Več preberite tukaj (Emka.si).
Nikolaj Berdjajev – Izviri in smisel ruskega komunizma (Истоки и смысл русского коммунизма, prev. Drago Bajt, Družina)
Nikolaj Berdjajev velja za znanega ruskega filozofa, poznavalca zgodovine in pisca refleksij o prelomnih revolucionarnih dogodkih 20. stoletja, ki je zagovarjal posebno »filozofijo osebnosti«. Tole delo nam približa zgodovino spopadov med različnimi idejnami in stališči pred oktobrsko revolucijo, med katerimi so na koncu zmagali boljševiki. Tudi sam avtor se je nekaj časa navduševal nad marksizmom, a potem prišel do prepričanja, da le-ta ne odgovarja na duhovna vprašanja in poglablja človeka v brezoseben materializem ter nekakšno nadomestno religijo. Sam je napram temu predstavil lastno vizijo revolucije, ki se mora zgoditi v samem človeku, naklonjen je bil osebnemu nagovarjanju človeka v duhovni globini, vsak naj bi dosegel svoje lastno odrešenje in ozdravitev, Duh bi moral biti pred "-izmom". Za tovrstna njegova načela, ki so nastajal tudi pod vplivom Solovjova in Dostojevskega (tudi o njem napisal večje delo), se je uveljavil tudi izraz bogoiskateljstvo. Delo tako ponuja zanimiv pogled na rusko revolucijo, ki je vplivala na vso sodobno svetovno zgodovino.
Več preberite tukaj (Družina).
Nikolaj Berdjajev – Samospoznanje (Самопознание, 1949, prev. Pavel Požar, Mohorjeva družba)
Nadaljujemo z istim avtorjem in njegovo mislijo. Letos je bilo prevedeno še eno njegovo delo, Samospoznanje, ki je eno njegovih zadnjih del in ga je sam poimenoval za filozofsko avtobiografijo. Res gre za nekakšen povzetek, mozaik njegove filozofske misli, v katerem avtor pretresa vprašanja o odnosu med osebnostjo in časom, osebnostjo in epoho, o duhovni svobodi človeka. Gre za filozofsko in zgodovinsko delo, saj znova vsebuje ocene dogodkov iz zgodovine prve polovice 20. stoletja. Delo zaznamuje tudi vprašanje, ali se je Bog morebiti umaknil in ali je v novih časih težko zagovarjati Božjo previdnost.
Več preberite tukaj (Mohorjeva družba).
Vladimir Solovjov – Izbrani filozofski spisi (v nastajanju, KUD Logos)
Smiselno smo prišli do znanega ruskega misleca s konca 19. in začetka 20. stoletja, ki je bistveno vplival na Berdjajeva. Solovjov je utemeljitelj t. i. »krščanske filozofije«, predstavnik »ruskega duhovnega preporoda« z začetka 20. stoletja, zagovornik ekumenizma oziroma enotnosti kristjanov. Med drugim je bil znan po mnenju, da vera ne nasprotuje razumu in znanosti, ampak ju dopolnjuje, zagovarjal je prisotnost krščanske ljubezni v znanosti, celo priznaval evolucijo. Prav tako je bil mnenja, da ima Rusija posebno »teološko poslanstvo«, ona naj bi prinesla pravo živo krščanstvo in solidarnost med ljudmi vseh narodov in razredov, V središču njegove misli je Sofija, ki združuje Boga in zemeljski svet. V čast tega avtorja bi se lahko že kmalu na policah pojavili izbrani filozofski spisi v slovenščini.
Darja Borovski – Srečanja: Zbirka kratkih zgodb (Встречи. Сборник рассказов, 2019, D. Borovski)
Predstavljamo zbirko kratkih zgodb profesorice ruščine in angleščine ter raziskovalke stare slovanske dediščine, ki že dolgo živi v Sloveniji. Darja Borovski je napisala zbirko kratkih zgodb, ki nas popeljejo od spominov na oblegani Leningrad med veliko domovinsko oziroma drugo svetovno vojno do simpatičnih prigod in dilem iz preprostega sodobnega vsakdana (pogled na svet majhne deklice s kahlice, pripoved o prvi ljubezni, galeb, ki preseneti vse v črnomorskem letovišču …, Vesna Milek avtorico primerja kar z legendarnim Čehovim.
Jurij Kurillo (et al.) – Doktor Gregor Voglar: zdravnik na dvoru ruskega carja Petra I. Velikega (Tiskarna Požgaj, ob sodelovanju drugih avtorjev, ki so prispevali posamezna poglavja)
Delo nam približa lik in delo slovenskega zdravnika carja Petra Velikega, pa tudi članke o širšem družbenem in zgodovinskem kontekstu (zgodovina evropske medicine, takratna zgodovina Evrope, Ruska pravoslavna cerkev in njene reforme). Poleg te knjige lahko preberete tudi krajši prispevek o Gregorju Voglarju ali obiščete razstavo o njem v Ljubljani.
Še nekaj več o sami knjigi izveste tukaj (Zgodovina.si).
Pismenost in kultura Kijevske Rusije: Prevodi in komentarji izbranih tekstov (ur. Blaž Podlesnik, Simon Malmenvall in Aljaž Glaser, Znanstvena založba Filozofske fakultete UL)
Knjiga vsebuje prevode štirih pomembnih staroslovanskih besedil iz začetka 11. in 12. stoletja ter dodatne spremne študije in komentarje, ki ponudijo dobrodošlo dodatno perspektivo. Pomembna tema spremnih tekstov je vprašanje, kako aktualna ideologija vpliva na interpretacijo stare zgodovine Vzhodnih Slovanov. Po pisanju avtorjev je ta boj za interpretacijo in aktualizacijo zgodovine mogoče čutiti ne samo pri pogledih aktualne politike (v uvodu sta na primer izpostavljena Putinov govor, ki omenja Herson na priključenem Krimu kot mesto, kjer je veliki knez Vladimir sprejel krščanstvo, in pred nekaj leti postavljen spomenik Vladimirja v Moskvi), ampak že v času, ko so ti štirje teksti sploh prvotno nastali.
Več o knjigi izveste tukaj (Filozofska fakulteta UL).
Simon Malmenvall – Kultura Kijevske Rusije in krščanska zgodovinska zavest (v pripravi, Teološka fakulteta)
Poznavalec starejše ruske zgodovine in ruske teologije, ki je tudi doktoriral na temo oblikovanja kulture Kijevske Rusije, pripravlja tudi celostno lastno delo o Kijevski Rusiji.
Šamanizem ljudstev Sibirije : vodnik po razstavi (Slovenski etnografski muzej, pripravljeno ob razstavi Ruskega etnografskega muzeja v SEM, Valentina Gorbačova in Karina Solovjova, prev. Anastasia V. Kalyuta, Veronika Sorokin, David Limon)
Publikacija o šamanskih ljudstvih v Sibiriji je nastala skupaj z razstavo v Slovenskem etnografskem muzeju, vendar je zelo informativna tudi kot samostojna enota in jo je mogoče brati kot samostojno delo. Na voljo je v obliki PDF ali v mnogih knjižnicah, ne le v Ljubljani. Tukaj dobite opis knjige na spletni strani muzeja.
Rusko-slovenski dvojezični slikovni slovar (Mladinska knjiga): 6000 besed in pogostih fraz, vsakdanje ilustracije predmetov in situacij (Več: Emka.si)
Slovnica sodobne ruščine s praktičnimi primeri (Lingea) (Več: Emka.si)
Яиты... ... mi in vi 1 (nova izdaja znanega učbenika za ruščino, po katerem se učijo tudi v prvem letniku rusistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani; Marina Spanring-Poredoš, Znanstv. Založba FF UL)
Словенский в кармане – Žepna slovenščina (ZZ FF UL): Mogoče zanimivo darilo za ruske prijatelje, ki jih je navdušila Slovenija in bi radi dobili več stika s slovenščino. (Več: Filozofska fakulteta UL)
Priporočamo še:
Najpomembnejše ruske knjige po izboru Rusov
Je Rusija še vedno »država, ki največ bere«?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
