»Slovenec, ki je dal življenje za rusko državo«: V Ljubljani razstava o zdravniku Petra Velikega

Grb Gregorja Voglarja

Grb Gregorja Voglarja

Wikipedija/TD Naklo
»Car in zdravnik« se imenuje razstava v Ljubljani, o kateri glas odmeva vse do Rusije. V Ruskem centru znanosti in kulture lahko spoznate, kako je slovenski zdravnik skrbel za vladarja, ki je korenito spremenil tok ruske zgodovine. Pridete tudi vi?

Rusija se počasi že pripravlja na 350. obletnico rojstva velikega reformatorja Petra I. Velikega, ki se bo obeleževala leta 2022. Ruske ustanove doma in po svetu si zato prizadevajo organizirati dogodke, s katerimi bi ljudi seznanili s korenitimi spremembami, s katerimi je ta ruski car korenito preobrnil potek zgodovine.

Manj znano je, da so pomembnega ruskega reformatorja tesno spremljali mnogi tuji pomočniki, ki so prihajali iz raznih dežel od Srbije do Portugalske ali Norveške. Med njimi je bil tudi Gregor Voglar iz Naklega – osebni zdravnik ruskega carja oziroma imperatorja Petra I. Velikega, ki je v Rusiji znan tudi kot »Grigorij Karbonarij«.

Prav njemu je posvečena razstava Car in zdravnik, ki jo te dni predstavljajo v Ruskem centru znanosti in kulture v Ljubljani in je delo spominskega muzeja Peterhof. Ko je ruski samodržec temeljito spreminjal svojo državo, ga je tesno spremljal slovenski zdravnik Gregor Voglar, ki mu je pomagal varčevati z energijo in skrbel, da se vladar ni prenaprezal v vseh svojih vsakdanjih prizadevanjih, poroča Gazeta.ru.

»Slovanske države si želijo bolje poznati rusko zgodovino. Odločili smo se, da poiščemo to, kar nas zbližuje, in ugotovili, da v vsaki državi obstaja neka osebnost, s katero je bil povezan Peter I. Naša tema je ruska zgodovina v Petrovem obdobju […] Grigorij Karbonarij je zdravil prvega ruskega imperatorja in to je osebnost velikega pomena za celotno zgodovinsko obdobje,« je za Gazeto.ru povedala direktorica Peterhofa Jelena Kalnicka in že napovedala, da bo za Slovencem na vrsti srbski Sava Raguzinski, ki je carju pomagal ustvarjati zasebno zbirko.

Vodja organizacije Rossotrudničestvo Eleonora Mitrofanova je dejala, da je Gregor Voglar vsekakor ogromno doprinesel za dobro ruske medicine, car pa je imel redek talent, da je znal najti zagnane ljudi iz tujine, ki so mu pomagali pri njegovih reformah ne glede na narodnost. O sami razstavi v Ljubljani je še dodala: »Z našim projektom izrekamo spoštovanje delu slovenskega zdravnika, ki je velik del življenja posvetil službi ruski državi. Razstava pripoveduje tudi o samem začetku dolgoletne zgodovine kulturnih vezi med Rusijo in Slovenijo. Prepričana sem, da bo ekspozicija zanimiva za najrazličnejše obiskovalce, starejše in mlajše generacije. Zdravnik je vendarle človek, ki je najbližje družini. Spoznala sta se med velikim odposlanstvom Petra [velikim potovanjem Petra Velikega po Evropi]. Ko se je car vrnil iz Evrope, da bi zadušil upor strelcev, je bil Karbonarij že poleg njega.«

Slovenski zdravnik je naredil vtis na Petra že v začetkih, ko je psihološko pripravljal ljudi, ki jih je čakala usodna krvava kazen. Med drugim se je izkazal pri oskrbovanju ranjencev in izvajanju ukrepov proti kugi, v ruskih bojih proti krimskim Tatarom in Švedom (še posebej se izpostavlja poltavska bitka).

Voglar je Petra spremljal vse do leta 1715; bil je vodja vseh moskovskih medicinskih ustanov, osebno je bil priča nastajanju nove ruske prestolnice Peterburg in carske rezidence Peterhof, a se je potem očitno naveličal življenja v tuji deželi, morda tudi Petra I. in njegovega napornega značaja. V manj kot letu dni po vrnitvi v domovino je Voglar umrl, tudi če bi ostal v Rusiji, pa najbrž ne bi mogel rešiti carja pred smrtjo zaradi bolezni leta 1725, je med drugim komentirala Kalnicka v daljšem pogovoru za Gazeto.ru.

Več o Gregorju Voglarju, tudi o tem, kako se je sploh znašel v Rusiji, lahko že zdaj, še pred obiskom razstave, izveste v tem starejšem članku na naši strani.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke