Kako ruski staroverci praznujejo božič v Moskvi

Kamil Aysin
Če želite videti, kako staroverci praznujejo enega glavnih krščanskih praznikov, vam sploh ni treba v oddaljeno Sibirijo. Danes obstajajo odprte staroverske skupnosti vseh vrst tudi v Moskvi.

Staroverci so znani po strogosti svojih verskih pogledov in obnašanja, vendar božič (ki ga praznujejo ravno tako 7. januarja) dojemajo predvsem kot otroški praznik. Zato se po dolgi maši mladi in otroci izživijo v igrah, plesanju kola in vsesplošnem tekanju naokoli. Darila, jedi, domače jaslice - tukaj se prav nič ne razlikujejo od drugih kristjanov.

Staroverci nimajo skupne cerkve, vendar obstaja veliko različnih skupin, ki se med seboj ne strinjajo. Staroobrednih cerkva, skupin in soglasij (tako se imenujejo njihova verska združenja) je več kot dva ducata in kontrast med njimi je presenetljiv (v tem spominjajo na protestante). Staroverci so se v Rusiji pojavili v 17. stoletju. Potem ko je patriarh Nikon reformiral cerkvene knjige in obrede, nekateri pravoslavci niso sprejeli novosti. Sizmatiki (raskolniki) pa se niso strinjali le z reformiranim pravoslavjem, temveč tudi med seboj. Po najpogostejših ocenah je število ruskih starovercev po vsem svetu približno tri milijone ljudi (mnogi so zbežali zaradi zatiranja pravoslavne cerkve v ZDA, Latinsko Ameriko in druge države). Večina - več kot dva milijona - jih živi v Rusiji.

V sodobnem staroverskem gibanju izstopata dve glavni skupini: popovci in bespopovci. Prvi ostajajo zvesti predreformnim načelom pravoslavja, vendar jih na zunaj težko ločite od navadnih pravoslavnih vernikov, če niste prav posvečeni. Druga skupina pa je bila primorana opustiti duhovnike in večino cerkvenih zakramentov, zato so njihovi obredi bolj podobni pravoslavni različici protestantizma.

Popovci in božič

Metropolitski oddelek Ruske pravoslavne staroverske cerkve (največja verska skupina starovercev, ki ima približno milijon vernikov) se nahaja v Moskvi, v Rogoški Slobodi. Božično bogoslužje imajo v Pokrovski katedrali, ki je bila zgrajena posebej po naročilu skupnosti konec 18. stoletja. Zunaj se katedrala ne razlikuje veliko od ostalih ruskih pravoslavnih cerkva, v notranjosti pa so vsi upodobljeni na ikonah za prikaz križnega znamenja naslikani ne s tremi prsti, kot pravoslavni kristjani, temveč le z dvema, kot plemkinja Morozova na eni izmed znanih slik.

Liturgija, izvedena po staroverskih kanonih, za slučajnega gosta prav tako ne bo presenetljivo drugačna od tistega, kar lahko vidi pri obredu Ruske pravoslavne cerkve. Izvaja se s sedmimi prosforami, ne s petimi (med vsako pravoslavno liturgijo se od prosfore odvzame del, ki postane "Kristusovo telo"; ta kruh se položi nato na obhajilni krožniček), prinesejo jih sveže pečene, še tople in ne vnaprej pečene, in ne s kvasom, ampak z drožmi, in pečat na njih je okrogel, z osemkrakim križem in tako naprej. Nekaj ​​vsebinskih razlik je tudi v Simbolu vere, Evharističnem kanonu in Kerubinski pesmi. Staroobredno petje je enoglasno.

V Moskvi si lahko ogledate božično mašo še ene veje popovcev - Ruske staropravoslavne cerkve (RDC). Sedež njenega patriarha Aleksandra (Kalinina) se nahaja v rdeči opečnati Pokrovski katedrali na Novokuznetski ulici. Ta tempelj pa zgodovinsko ne spada k starovercem, temveč jim je bil predan šele leta 1990.

Bespopovci in konec sveta

Ta veja starovercev se bistveno razlikuje od tistega, kar so navajeni pravoslavni verniki. Zgodilo pa se je tako, da so v drugi generaciji po ločitvi ti staroverci dobesedno izgubili vse svoje duhovnike, novih pa niso imeli, ker je samo škof lahko posvetil duhovnika. Škof Pavel Kolomenski, edini škof, ki reforme ni sprejel, pa je umrl v izgnanstvu.

Od zakramentov so bespopovci ohranili samo sveti krst in spoved, ki ju izvajajo laiki. Potrebo po duhovništvu preprosto zanikajo.
Bespopovski božič je lahko zelo različen, odvisno od vrste ločine. Skupno dejstvo je, da je bogoslužje popolnoma drugačno, ni obhajila, verniki se preprosto zberejo za skupne praznične molitve, ki lahko trajajo več ur.

Če se odpravite na takšno božično molitev, vas bo presenetila sestava vernikov. To so predvsem starci in otroci. Dejstvo je, da se bespopovci brez duhovnikov sploh ne morejo poročiti, zato "živijo v grehu" in so zato podvrženi različnim pokoram. Zlasti pri splošni molitvi ne morejo stati zraven "pravih" vernikov in jim sploh ni dovoljeno v molitveno dvorano ali pa morajo stati za majhnim zaslonom, ločeno od pravih vernikov.

Bespopovci so se skrivali pred državnimi preganjanji in represijami, in so se zato najraje naselili na ruskem severu, od koder je tudi prišlo ime največjega bespopovskega soglasja - Pomorskega, ali pa so nadaljevali pot dalje v Sibirijo v izolirane vasi starovercev-bespopovcev, in jih je zdaj mogoče najti v gorah Altaja, Tuve in Burjatije.

Fedosejevsko soglasje bespopovcev ima danes sedež v Moskvi v bližini Preobraženskega pokopališča. Nekatere tovrstne skupnosti so v svojih prepričanjih doživele pomembne spremembe in so sedaj popolnoma drugačne od modernega in tudi predreformnega pravoslavja. Ob izgubi celovitosti in enotnosti tradicije so se skupnosti bespopovcev povsem oprle na vodstvo svojih duhovnih mentorjev, ki so bili včasih zelo daleč od tradicionalnega krščanstva. Pomembno vlogo pri tem ima prepričanje, da živijo v postapokaliptičnih časih v kraljestvu Antikrista.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke