Aleksander Blok: Veliki ruski pesnik, ki ga je uničila revolucija

Javna domena; Jurij Annenkov; Russia Beyond
Aleksander Blok je bil v začetku 20. stoletja prava zvezda Sankt Peterburga. Navdušen nad revolucijo je nekaj časa celo delal za novo vlado, a je kmalu umrl zaradi razočaranja nad novim redom.

1. Poročen je bil s hčerko kemika Mendelejeva

Šahmatovo, muzejsko posestvo v bližini Moskve, posvečeno Aleksandru Bloku

Aleksander Blok se je rodil v plemiški družini leta 1880 v Sankt Peterburgu, kjer je preživel vse svoje življenje. Svoja poletja je preživljal na dedkovem posestvu Šahmatovo blizu Moskve, kjer je bil eden od sosedov Dmitrij Mendelejev, legendarni znanstvenik in ustvarjalec periodnega sistema elementov. Vzdušje na posestvu je bilo nabito z ustvarjalno energijo: vsi otroci plemiških družin, vključno z mladim Blokom, so pisali dnevnike, poezijo in uprizarjali gledališke predstave.

Aleksander Blok in Ljubov Mendelejeva v prizoru iz drame Hamlet W. Shakespeara. Poletje 1898

Tam je Blok spoznal Mendelejevo hčerko Ljubov in prav njej je posvečena njegova prva zbirka pesmi "Pesmi o lepi dami". Leta 1903 sta se poročila v cerkvi blizu Šahmatova. Vse življenje sta živela skupaj, čeprav naj bi imel Blok nekaj razmerij z drugimi lepimi ženskami. Ljubov je kasneje napisala zbirko spominov z naslovom "Resnice in neresnice o Bloku in sebi".

2. Vse svoje pesmi je posvetil skrivnostni "Neznanki"

Blokove pesmi spadajo v literarni slog simbolizma, ki je bil v Rusiji priljubljen v začetku 20. stoletja. Blok je bil kot eden najslavnejših in najbolj cenjenih pesnikov v Sankt Peterburgu eden najbolj odmevnih predstavnikov tega gibanja. Njegova dela so tiskali številni simbolistični založniki, mladi pesniki pa so morali stati v vrsti, da bi mu pokazali svoje stvaritve.

Aleksander Blok

Blokova poezija je zelo metaforična in znanstveniki poudarjajo napako, če njegove besede jemljemo preveč dobesedno: podoba je po njihovem mnenju večplastna. Pesnika se je navduševal tudi nad filozofijo in se je štel med prijatelje in občudovalce religioznega misleca in mistika Vladimirja Solovjova. Osrednja tematika njegove filozofije je bila kozmično bitje Sofija, ženska manifestacija Božanske modrosti v pravoslavni teologiji, ki je močno vplivala na Bloka. Ta tematika je prežemala njegov celotni opus, zlasti cikel pesmi "Lepa dama". Lahko jo dojemamo materialno - kot Ljubov Mendelejevo, ali pa metafizično - ne kot žensko, ampak kot kratkotrajno podobo, o kateri pesnik samo sluti, in obstaja v strahu, da je ne bo več občutil ali pa da bo spremenila svojo obliko.

Leon Bakst, ilustracija Blokove pesmi

Kasneje je Blok v pesmi, napisani leta 1906, razvil podobo skrivnostne "Neznanke", kar mu je prineslo resnično priznanje. Lirični junak sedi sam v baru in pije, ko nenadoma vstopi neznana dama. V temi, meglici in opojnosti ne more dojeti, ali gre za resnično ali namišljeno osebo.

Blok, ki je bil tudi velik ljubitelj gledališča, je napisal cikel "Snežna maska", ki vzbuja občutek skrivnostnosti in v katerem sneg in maske tvorijo dve ločeni vsebini. Prva je posvečena snežnemu metežu, ki glavnega junaka odnese dobesedno s ceste in tudi v prenesenem pomenu z njegove življenjske poti, druga pa predstavlja gledališko masko, ki le še povečuje celotno nedoumljivost.

Poleg tega je bil Blok med prvimi pesniki, ki se je oddaljil od ritmičnih kanonov in metronomskih poudarkov, značilnih za 19. stoletje, s čimer so njegovi verzi postali bolj glasbeni. Blok je sam ustvarjalni postopek primerjal z melodijo, in pravil, da se predaja volji narave in piše, kot da preprosto snema zvoke, ki so mu pridejo na uho.

3. Napisal je svojo najpomembnejšo pesem o revoluciji leta 1917

Revolucionarni Petrograd (danes Sankt Peterburg), 1917

Blok je februarsko revolucijo in nastanek začasnega vladnega bloka sprejel z navdušenjem. Boljševiki so na oblast prišli šele oktobra in Blok se je medtem naslajal nad sladkimi zvoki revolucije. (Zaradi tega ga je močno kritiziral pisatelj Ivan Bunin, za katerega je revolucija zvenela kot kakofonija, ne melodija.)

Blok ni samo sprejel revolucije, ampak se je z novim režimom zaposlil tudi kot urednik v državni komisiji, ustanovljeni za preiskovanje zločinov carskih funkcionarjev. Oblasti so Blokovo ime uporabljale kot propagandno orodje, kar pa je po prihodu boljševikov na oblast in zanikanju svobode govora sprejel kot pravo osebno tragedijo.

Aleksander Blok med službovanjem v izredni preiskovalni komisiji začasne vlade

Leta 1918 je napisal pesem "Dvanajst", ki se je močno razlikovala od prejšnjih del. Podobe v njej so tako zelo globoke in dvoumne, da jih strokovnjaki še danes dešifrirajo vrstico za vrstico in preprirajo glede sporočila, ki ga je želel podati Blok. Namerno napisana v uličnem jeziku opisuje dogodivščine dvanajstih revolucionarjev s puškami na ramenih. Na porušenih ulicah Petrograda (ob izbruhu prve svetovne vojne je Sankt Peterburg dobil novo ime), ki ga je prizadel snežni vihar, Blok opisuje prostitutke, vagabunde, taverne in kriminalce. Pesem se zaključi z dvanajstimi dušami, ki korakajo naprej, "z zastavo krvavo rdečo, / neranjeno od krogle <...> V belem venčku iz vrtnic, / Spredaj Jezus Kristus gre."

Ilustracija za pesem

Blokovo primerjanje revolucionarjev in kriminalcev z apostoli je odtujilo številne simboliste, intelektualce in nasprotnike revolucije. Vendar se sodobni literarni kritiki še vedno sprašujejo, ali je Kristus upodobljen kot vodja revolucije ali pa ga je dvanajsterica izdala in ga pelje na usmrtitev.

4. Verjel je, da lahko prava poezija premaga cenzuro

Leta 1921 je v Hiši pisateljev potekal večer v spomin na pesnika Aleksandra Puškina, na katerem je Blok svojim kolegom literatom izrekel zelo pomemben in v javnosti odmeven govor. V njem je razlagal o Puškinovih predstavah o tem, kaj je pesnik, o pomenu poezije in identiteti "množice", ki ga ni sposobna razumeti.

Ko se je Blok skliceval na Puškinova dela, ga je opisal kot "sina harmonije", njegova glavna naloga pa je bila prepoznati to harmonijo med kaosom in elementi, ki divjajo v njej, jo obleči v besede in prenesti v zunanji svet.

Dejal je, da je pesnik lahko le zelo notranje osvobojena oseba. In da je cenzura popolnoma brez moči, da bi se lahko vmešavala v tako velik namen poezije. Tudi brez širšega občinstva bo prava poezija še vedno odmevala v srcih ljudi. "Mi umiramo, umetnost pa ostane," je zaključil Blok.

Aleksander Blok

Hkrati je izrekel opozorilo cenzorjem, in tako očitno zbodel v oči novo vlado. "Tisti uradniki, ki skušajo usmerjati poezijo za lastne cilje, posegajo v njeno skrito svobodo in ji preprečujejo, da bi izpolnila svoj mistični namen, naj se pazijo najhujšega prezira."

Ena Blokovih trditev je bila, da poezija ne bi smela služiti nobenemu interesu.

5. Umrl je, "ker ni mogel več živeti"

Blok je verjel, da so mu boljševiki odvzeli notranjo svobodo, potrebno za ustvarjalnost. In ko pesnik ne piše, umre, saj nima razloga za življenje, je bil prepričan Blok. Posledice revolucije je trpel tako močno, da je skoraj izgubil svojo sposobnost pisanja. Zanj je "melodija revolucije" izzvenela: "Vsi zvoki so prenehali... Ali ne slišite, da ni več nobenih zvokov?" je dejal.

Zimski Petrograd med državljansko vojno

Stres, depresija in gmotne razmere v hladnem revolucionarnem Petrogradu in izguba virov za preživetje so privedli do tega, da je Blok najprej dobil astmo, nato pa še skorbut. Pesnik, ki se je odločil, da se ne bo izselil iz Rusije, je sedaj zaprosil za izstopni vizum - vsaj za zdravljenje v tujini. Vendar so boljševiki zavlačevali z odlokom in pesniku dovolili odhod le nekaj dni pred njegovo smrtjo.

Eden največjih ruskih pesnikov je umrl v starosti 41 let v svojem stanovanju, potem ko je nekaj dni zavračal vso hrano; pravili so tudi, da je ponorel. Pesnik Vladislav Hodasevič je zapisal, da je Blok umrl, "ker ni mogel več živeti." 

Aleksander Blok leta 1920

Po njegovem pogrebu je pesnica Anna Ahmatova napisala epitaf, v katerem je Bloka opisala kot "Naše sonce, ugasnjeno v mukah." Tako ali drugače je revolucija požrla številne najboljše pesnike, pisatelje, glasbenike in druge ustvarjalce v državi. A kot je Blok upravičeno prerokoval: umrli so, umetnost pa je ostala.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke