Vasilij Vereščagin je bil predvsem vojak, slikanje lahko štejemo za njegov hobi. In zaslovel je predvsem kot avtor vojnih slik. Zaradi svoje vojaške službe je veliko je potoval, tudi v oddaljena območja ruskega cesarstva. Srednjeazijskemu Turkestanu je posvečena cela serija Vereščaginovih slik. Poleg tega je umetnik potoval po Indiji in Kitajski, kjer je naslikal svojo najbolj znano (in grozljivo) sliko "Apoteoza vojne". Kasneje je Vereščagin obiskal še Bližnji vzhod, Sirijo in Palestino.
Vasilija Polenova je predvsem zanimalo religiozno slikarstvo. Za svojo diplomsko nalogo na Akademiji za likovno umetnost je naslikal sliko "Kristus obudi Jairovo hčer" (1871), za katero je prejel prvo nagrado, veliko zlato medaljo. Deset let za tem se je odpravil na veliko potovanje na Bližnji vzhod in obiskal številne biblijske kraje, naredil veliko skic pokrajin, arhitekture, obrazov in oblek ljudi. Kasneje je iz teh skic zraslo njegovo glavno stvarjenje - slika "Kristus in grešnica" (ki jo kupil sam cesar Aleksander III.). Konec 1890-ih je umetnik ponovno odpotoval v Palestino, Sirijo in Egipt, kjer je zbiral gradivo za obsežen cikel slik "Iz Kristusovega življenja". Umetnik je biblijske teme postavil v čisto prave pleneristične podobe.
Leta 1917 je mladi umetnik Jakovlev, ki je že uspel obiskal Italijo, prejel štipendijo za potovanje v Azijo. Raziskoval je ruski Daljni vzhod in potoval na Kitajsko in Japonsko. Ko je v Pekingu izvedel novico o ruski revoluciji, se ni vrnil domov, ampak iz Azije odpotoval v Pariz. Kasneje, v zgodnjih tridesetih letih, je Jakovlev sodeloval v azijski avtomobilski odpravi Yellow Raid, ki jo je organiziral Citroen. S potovanja je prinesel več kot 800 del, ki so bila razstavljena v številnih državah sveta, nato pa so izšla v posebnem albumu "Skice Azije".
Eden najbolj znanih in skrivnostnih ruskih umetnikov je v prvi vrsti znan po svojih himalajskih pokrajinah. Kot zgodovinar in arheolog je veliko potoval po Rusiji in se postopoma začel zanimati za Vzhod. Preučeval je dela filozofov, zanimal ga je budizem. Po revoluciji leta 1917 se Rerih, ki je bil takrat v tujini, ni vrnil v domovino. Leta 1923 se je podal na veliko azijsko odpravo in obiskal Indijo, Kašmir, Kitajsko, Tibet, kjer je izvajal etnografske in arheološke raziskave - in seveda naslikal veliko slik. Kasneje se je Rerih še enkrat odpravil na Kitajsko in se nato naselil v Indiji, kjer je preživel preostanek svojega življenja.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
