Na ozki kolonadi najznamenitejše katedrale sv. Izaka v Sankt Peterburgu se je zbralo nekaj sto ruskih turistov. Nekateri se trudijo napraviti idealno fotografijo s pogledom na mesto, drugi čakajo na stopnišču v vrsti, tretji – prav tako v vrsti – pa se gnetejo pred izhodom.
Nenadoma se iz množice zasliši glasen pisk nogometne piščalke in na ozki razgledni ploščadi postane še bolj tesno – množico razbija velik možakar z rusko zastavo na vratu. Po zunanjosti spominja na Obeliksa, ki je vase zmetal že zajetno količino piva.
“Ali veste, da Rusija danes igra proti Belgiji? Pripravljamo se, kmalu bo tekma, nabiramo moči!” kriči navijač nekemu naključnemu dekletu.
“Vemo, ja. Pusti me, da napravim fotko!” nejevoljno odvrne ta in nadaljuje z delanjem selfiejev z mestno panoramo.
“Ti nič ne razumeš!!! Ru-si-ja, Ru-si-ja!” odreže navijač in se odpravi v iskanje podpore pri drugih turistih.
Takšnemu prizoru je bilo možno biti priča v Sankt Peterburgu 12. junija ob dnevu Rusije in po spletu okoliščin tudi dnevu ruske tekme v sklopu Evropskega pokala v nogometu.
Tega dne je bil Sankt Peterburg zasut z nogometnimi simboli, celo Raffaelo kroglice z napisi Euro 2020 je bilo moč videti na avtobusih, v vitrinah trgovin in športnih lokalov. V centru so bili povsod majhni smerokazi brezplačnih navijaških con, kjer so si lahko navdušenci ogledovali pomembne tekme na velikih ekranih, se sami preizkusili v otroškem nogometu in napravili spominsko fotografijo v fotoconi.
Nedaleč od Ermitaža zraven Muzeja voščenih figur so postavili celo podobo Lionela Messija, katerimu so domačini zaradi njegove nizke rasti že nadeli vzdevek "škrat Škratek". Vse je bilo pripravljeno na prvenstvo, razen ene stvari – kronično je primanjkovalo navijačev, prej omenjeni navdušenec pred katedralo pa je bil skorajda edini njihov predstavnik.
Turistov na drugi strani ni manjkalo, a večina je bila do nogometa ravnodušnih, saj so prišli v Sankt Peterburg samo na izlet. Ob dnevu Rusije je namreč v državi od 12. do 14. junija veljal podaljšan vikend.
V mnogih mestnih lokalih so posebej za navijače ponudili "nogometne menije", ki so jih večinoma tvorili nasitni hamburgerji, razne jufke in palačinke z gobami ter klasičen boršč. A celo na dan tekme so bili nogometni lokali napol prazni. Po besedah prodajalca ene od pekarn nogometnega menija skorajda nihče ni naročil, turisti so si raje privoščili vino in aperol, del domačinov pa je preprosto odpotoval iz mesta.
“Poskušam se izogibati Nevskemu prospektu in okolici. Ko so bile meje odprte, ni bilo tako slabo, sedaj pa večina turistov prihaja prav v Sankt Peterburg. Od tega nogometa pa lahko dobesedno znoriš,” je potarnal domačin Artur Morozov.
Eno osrednjih navijaških območij je bilo na Konjušennom trgu ob cerkvi Kristusovega vnebovzetja. Utrujeni prostovoljci so po megafonih sporočali, da so navijaške cone brezplačne, a večina turistov se jim je kljub temu izognila in ustvarila gnečo na sosednji ulici.
Dobesedno sto metrov od navijaške cone so stali šotori z nogometnimi šali in magnetki s Putinovo podobo. Ena od prodajalk je povedala, da je tuje turiste opazila točno petkrat.
Ob tem je viceguverner mesta Boris Piotrovski 9. junija še zagotavljal, da ob vsaki tekmi v Sankt Peterburgu pričakujejo do 10.000 navijačev iz tujine – zavoljo tega je Rusija za imetnike navijaškega potnega lista FAN-ID celo začasno umaknila zahtevo po vizah. Na ulici tujih navijačev pravzaprav nisem niti srečala.
Pawel iz Poljske je v Sankt Peterburg priletel 11. junija iz Kaliningrada na tekmo Poljske proti Slovaški, do Kaliningrada pa je prišel z avtom.
“Organizacija je bila v redu, varnostni ukrepi ob vhodu v stadion pa so bili resnično strogi. Z Rusi večinoma nismo imeli težav, razen enkrat v sprostitveni coni, ko so neki fantje začeli prerekati z nami, potem ko so polili pivo /.../ Vaše restavracije so nam bile večinoma všeč, atmosfera v mestu – spomeniki, ulice, arhitektura, kanali itd. Seveda so mi všeč tudi ruska dekleta /.../ Ni pa nam bilo všeč, da ljudje tukaj skoraj sploh ne govorijo oz. nočejo govoriti angleško, celo v lokalih,” je svoje vtise z nami delil Pawel.
Še en Poljak Olaf Maciejowski je v Sankt Peterburg prispel z direktnim letom, naslednji dan po tekmi med Poljsko in Slovaško pa je poletel nazaj na Poljsko s prestopanjem v Španiji.
Organizacija tekem je zelo dobra, ne morem se pritoževati čez nič. Rusi so bili zelo prijazni. Ogledali smo si Petropavlovsko trdnjavo in katedralo sv. Izaka. Na dan, ko smo hoteli obiskati muzej, je bila pred njim dolga vrsta. Na žalost spletni nakup Ermitaža ni deloval. To je bila dejansko glavna težava v mestu – povsod dolge vrste,” je potožil Olaf.
Majhno vznemirjenje je povzročila edino skupina ljudi v hotelu Astorija, ki je hotela v živo videti belgijsko reprezentanco. Za slednjo so namreč zaprli del vpadnice, a ljudje so se gnetli ob ograji na nasprotnem pasu v upanju, da bi zagledali tuje nogometaše.
“Kdo pa so to, a jih poznam?” je enega od navijačev vprašala starejša gospa, ki je prav takrat šla mimo. “Da, dobri kuharji, okusne belgijske vaflje pečejo,” se je pošalil ta.
“K bogovom molim, da mi ne bi bilo treba peljati na stadion – obstaneš za pol noči!” mi reče taksist. Eno uro pred tekmo so se navijači v majhnih skupinah pomikali po Primorskem parku zmage do stadiona, navijaške cone pa so se začele polagoma polniti, čeprav so se popolnoma napolnile šele 16. junija ob tekmi med Rusijo in Finsko.
Tega dne so se navijači, ki so ostali zunaj navijaških con, zbrali v športnih lokalih. V enem od njih je bilo treba mize rezervirati več ur prej. Pivo so stregli v ogromnih vrčih v obliki nogometnega pokala, za pravilno ugotovljen rezultat pa so gostje za nagrado dobili 3,5-litrski vrč piva s prigrizki.
“Situacijo ocenjujem trezno, zato sem stavil na rezultat 3:1 za Belgijo. Naši bi morali zabiti vsaj en gol,” je povedal Vladimir, eden od navijačev, ki je prišel skupaj s svojo punco Jekaterino.
V naslednjih dveh urah se je glasneje kot vsi ostali jezil zaradi žog, ki so padale v rusko mrežo. Skupaj z dekletom je spil dva trilitrska vrča piva, v zadnjih 10 minutah podaljška pa je s solzami v očeh prosil rusko reprezentanco, da zabije vsaj en gol. Do takrat se je sprostilo že več miz, potem ko so razočarani navijači predčasno zapustili lokal. Tekma se je končala z rezultatom 3:0 v korist Belgije.
Po tekmi se je Vladimir skupaj z dekletom, ki si je živčna od napete tekme prižigala cigareto, odpravil ven.
“In kam bosta šla zdaj, po tem, kaj se je zgodilo?” vprašam par.
“Piva si nisva priigrala, zato morava po novo porcijo. Samo, da se ne bomo več pogovarjali o nogometu,” odgovori Katja.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
